Nagrada Ita Rina za življenjsko delo na področju avdiovizualne umetnosti igralki Ivanki Mežan je priznanje njenemu 80-letnemu umetniškemu delu pri filmu. S svojo igralsko karizmo je zaznamovala 33 celovečernih in kratkih filmov ter več kot 50 televizijskih filmov, dram in nadaljevank.
Ta nagrada je priznanje odličnosti Ivanke Mežan in zahvala njeni profesionalnosti, čisti etični drži, toplini in srčnosti, s katerimi je presvetlila filmska platna in v nas prebudila večna vprašanja o človeku, umetnosti, ljubezni in svobodi.
Ivanka Mežan je svojo igralsko pot začela kot sedemnajstletna partizanka, ko je leta 1944 prvič stopila na oder Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju v Črnomlju. Igrala je v delih Vitomila Zupana, Mateja Bora, Molièra in Antona Tomaža Linharta. Že takrat se je pokazala njena neuklonljiva vera v obstoj naroda s pomočjo umetnosti. Nikjer na svetu se noben narod ne more pohvaliti, da je imel sredi vojne delujoče gledališče. Slovenci se lahko! Tudi po zaslugi igralke Ivanke Mežan.
Po vrnitvi iz partizanov se je vpisala na takratno Akademijo za igralsko umetnost v Ljubljani (današnji UL AGRFT). Od leta 1945 do upokojitve leta 1979 je na odru ljubljanske Drame ustvarila več kot sto vlog slovenskih in tujih avtorjev. Po upokojitvi njen igralski ogenj ni ugasnil, ustvarila je nepozabne vloge v delih Čehova, Dostojevskega, Pinterja, Šelige … Občudovali smo jo na vseh slovenskih odrih. Njen glas je obogatil številne radijske igre in večere umetniške besede.
Biser Ivankinega ustvarjanja pa je njena filmska igra.
Kdo se ne spominja vloge Maruše v filmu Cvetje v jeseni Matjaža Klopčiča iz leta 1973? Takrat se nam je usedla v srca in tam ostala. Z vlogo Maruše je suvereno vstopila v filmski svet in vse odtlej sta njen obraz in igralska občutljivost obogatila 33 slovenskih filmov. Poleg prepričljivih junakinj v celovečernih in kratkih filmih je ustvarila še okoli 50 vlog v televizijskih filmih, dramah in nadaljevankah. Nazadnje v televizijski nadaljevanki Primeri inšpektorja Vrenka. Občinstvo ima Ivanko Mežan rado.
Pomembnejše mesto v njenem filmskem opusu zavzemajo še: vloga Roze v filmu Let mrtve ptice (1973), Ane v drami Pustota (1982), tu so še filmi Vrnitev, Nasvidenje v naslednji vojni, Deseti brat, Veselo gostivanje, Instalacija ljubezni, Panika, Kam, Potenje morskega ježka, Kar ostane, Vrzel …
Očarala nas je z vlogo Shirley v filmu Ljubljana je ljubljena (2005), kot Ivanka v filmu Deklica in drevo (2012) in še v dokumentarnih filmih, kjer nas prevzame zgolj s svojo avtentično osebnostjo: Mežanka, gospa Ivanka, Rada sem srečna.
V neizbrisnem spominu ostaja Ivankina vloga v filmu Mihe Knifica Vztrajanje (2015), za katero je prejela nagrado vesna za stransko vlogo. Trpka, pretresljiva stvaritev!
Za svoje delo je poleg že omenjene vesne prejela še nagrado glavnega mesta Ljubljana, filmsko nagrado bert Društva slovenskih režiserjev, Borštnikov prstan za življenjsko delo, nagrado Prešernovega sklada, Sterijevo nagrado. Ob vseh častivrednih in zasluženih nagradah pa je treba povedati, da ima Ivanka največ občudovalcev med občinstvom. Ona je preprosto – naša. To je neizpodbitno in pomembno dejstvo.
Ivanka Mežan je kljub častitljivi starosti po duši mlada. Še vedno je dejavna soustvarjalka slovenskega filma, odlično se ujame z mlajšo generacijo filmskih ustvarjalcev. Poleg tega je bila in je še vedno radovedna in pozorna gledalka, ki že s svojo navzočnostjo in dobronamernostjo spodbuja filmske umetnike vseh generacij k pogumnemu, iskrenemu in neustavljivemu delu. Njen vitalizem in iskrenost sta spodbudna in vsem za zgled.
S svojo ljubeznijo do filma in vseh vrst umetnosti ter s pozitivnim vplivom na ljudi je h kulturi naroda prispevala velikanski delež. Njene igralske stvaritve so s človeško toplino in etično čistostjo zaznamovale filmski svet.
Igralka Ivanka Mežan je s svojim 80-letnim umetniškim delom na področju filma ustvarila neprecenljivo vrednoto za vse ljudi, ki so in bodo v njeni igri našli sočloveka. Umetnico, ki izpoveduje resnico s srčno dobroto, umetnico, ki ceni svobodo in premore neomajno vero v moč umetnosti.
Ljuba Ivanka, filmarji smo ponosni nate!
Utemeljitev napisala Saša Pavček, v Ljubljani, 24. 5. 2024