Milena Zupančič je prva dama igralske umetnosti in čudovit ljudski človek, zato ni naključje, da je od leta 1973, ko je odigrala Meto v Klopčičevem filmu Cvetje v jeseni ljubljenka slovenskega občinstva.
Ob ponarodeli vlogi Mete in legendarni Karolini Žašler pa je Milena Zupančič s svojim delom in karizmo pustila močan pečat na filmu tudi širše, zlasti v prostoru nekdanje Jugoslavije, kar izpričuje veliko priznanje, ki ga je za svoje življenjsko delo leta 2019 prejela na Festivalu držav jugovzhodne Evrope v Parizu.
Nagrada Ita Rina za življenjsko delo na področju avdiovizualne umetnosti igralki Mileni Zupančič je priznanje za njen v igralskem izrazu in obsegu presežen in izjemno prepričljiv opus.
V svoji skoraj 60 let trajajoči filmski karieri je posnela 62 filmov in prejela deset nagrad za filmsko igro. Dolga leta so jo upravičeno imenovali zvezda jugoslovanskega filma, zvezda slovenskega filma pa ostaja še naprej.
Na filmskem platnu je debitirala leta 1968 v Peti zasedi scenarista Vitomila Zupana in režiserja Franceta Kosmača. Dve leti pozneje je z vlogo Študentke v filmu Oxygen postala nezamenljiva prva igralka režiserja Matjaža Klopčiča, s katerim je posnela največ filmskih mojstrovin. Takoj po velikem uspehu Cvetja v jeseni ji je režiser Klopčič zaupal vlogo Ane v filmu Strah, nadalje je igrala Malko v Dediščini, mamo v filmu Moj ata, socialistični kulak, občinstvu in kritikom pa je bila še posebej ljuba kot Žašlerica v Vdovstvu Karoline Žašler.
Milenine zgodnje filmske vloge so izžarevale svobodno, smelo energijo, pa tudi nežnost in eros. Taki sta bili njeni Polona v filmu Onkraj Jožeta Galeta in Marijana v Mrtvi ladji Ranka Ranfla. Pretresljiva je bila kot Tončka v Idealistu Igorja Pretnarja in kot Lenka v Christophorosu Andreja Mlakarja.
Njene vloge so vedno karizmatične in polne v čustvenem izrazu. Tako se spominjamo Kristine v filmu Krč in Gojmirke v filmu Dih Boža Šprajca, Vere v Moji dragi Izi Vojka Duletiča, Milene v Kormoranu Antona Tomašiča, Učiteljice v Kavčičevem filmu Maja in vesoljček. V filmih Mihe Hočevarja pa je prišel do veljave tudi Milenin smisel za humor. Potem pa so tu še vloge v filmih Janeza Drozga, Slobodana Maksimovića, Damjana Kozoleta, Boštjana Vrhovca, Francija Slaka, Dušana Jovanovića, pa tudi vloge v številnih filmih režiserjev nekdanje Jugoslavije, kot so Petar Pašić, Jakov Sedlar, Sulejman Kapić, Stanko Crnobrnja, Milan Jelić in drugi.
Težko je popisati bogastvo vseh Mileninih filmskih vlog, a omeniti moramo vsaj še vloge Melite v filmu Srečen za umret Matevža Luzarja, mame v filmu Quick View Matjaža Ivanišina in v filmu Panika Barbare Zemljič, pa še bi lahko naštevali, dokler ne pridemo še do nadaljevank (Področje brez signala, Primeri inšpektorja Vrenka) ter dokumentarnih in kratkih filmov.
Milenin seznam nagrad za igro je naravnost osupljiv, saj je prejemnica več kot štiridesetih, od tega jih je, kot že rečeno, deset za film.
Prejela je dve zlati areni, za vlogi v Idealistu in v filmu Vdovstvo Karoline Žašler ter srebrno areno za v vlogo v Cvetju v jeseni. Velikokrat je bila Stopova igralka leta, dobila je nagrado bert za življenjsko delo, evropsko častno nagrado Aleksandra Lifke, nagrajevana je bila doma in v tujini, poleg tega je dobitnica državnega odlikovanja zlati red za zasluge za ustvarjalni opus na področju slovenske gledališke in filmske umetnosti. Bila je Slovenka leta, istega leta pa je dobila tudi Badjurovo nagrado za življenjsko delo.
Naj k bogatemu šopku nagrad za filmsko ustvarjalnost dodamo še nagrado Ita Rina. Z njo se spoštovanjem priklanjamo Milenini karizmi, njeni neprekinjeni karieri na področju filma in televizije. Ta nagrada je znak našega občudovanja in zahvala za Milenino vseživljenjsko ustvarjalnost, igralski šarm in neustavljivi elan.
Draga Milena, želimo ti še veliko filmskih vlog. Ti si neusahljiv vrelec energije in vztrajnosti. Občudujemo te in te imamo radi.
Utemeljitev napisala Saša Pavček, v Ljubljani, 29. 4. 2025
