Dostopnost
Search
Close this search box.

Josip Kosor

Žena

 

Režiser

Paolo Magelli

Premiera

4. marec 2016

Trajanje:

135 minut, brez odmora

Hrvatsko narodno kazalište u Zagrebu

Dramaturginja Željka Udovičić Pleština
Skladatelj Arturo Annecchino
Scenografa Numen in Ivana Jonke
Kostumograf Leo Kulaš
Oblikovalci luči Aleksandar Čavlek, Sven Jonke in Paolo Magelli
Asistenta režiserja Lovro Krsnik in Žad Novak
Asistent skladatelja Ivan Colarić
Asistentka kostumografa Anamarija Filipović Srhoj

Igrajo

1. Del: Žena
Livio Badurina
Lana Barić
Nikša Kušelj
Milan Pleština
Goran Grgić
Zijad Gračić
Ivan Vukelić
Ivan Colarić
Silvio Mumelaš
Petra Svrtan
Iva Mihalić
Jelena Perčin
Ana Begić
Dora Lipovčan

2. Del: Café du dôme
Lana Barić
Goran Grgić
Zijad Gračić
Ivan Vukelić
Milan Pleština
Livio Badurina
Nikša Kušelj
Silvio Mumelaš
Ivan Colarić
Iva Mihalić
Ana Begić
Dora Lipovčan
Jelena Perčin
Petra Svrtan

Hrvaški dramatik Josip Kosor je eden najbolj prevajanih hrvaških dramatikov iz prve polovice dvajsetega stoletja in dvakratni nominiranec za Nobelovo nagrado; nova uprizoritev dram Žena in V Café du Dôme je nastala v režiji slovitega italijanskega režiserja Paola Magellija, ki že več desetletij ustvarja na Hrvaškem in tudi v Sloveniji. V Hrvatskem narodnem kazalištu u Zagrebu je bila nazadnje uprizorjena (leta 1934 v režiji Branka Gavelle) Kosorjeva zgodnja drama Požar strasti, s katero je avtor pritegnil pozornost evropskih intelektualcev. V svojih ekspresionističnih dramah izstopa iz realističnih okvirov in portretira notranjost situacij in dramskih likov, ki jih vodijo podzavest, nagoni in strasti. Kosor v svojih delih strastno zagovarja ljubezen, moralo in čistost v svetu, ki je zapustil in izgubil človeka.

Drama Žena prek dileme protagonistke Limunke vzpostavlja značilno ekspresionistično polarizacijo med materialnim in duhovnim, konkretnim in abstraktnim, da bi opozorila na nujno iskanje izgubljenega raja prave ljubezni in sreče. Upor proti družbenim normam, poveličevanje ideala ženskosti in iskanje resnične ljubezni so pogosti motivi Kosorjevih dram.

Drama V Café du Dôme z zgodbo boemov v pariški kavarni spregovori o kompromisih, ki vladajo svetu, in o odvisnosti kulture in umetnosti od centrov ideološke moči. Kosor kritizira stanje v družbi, zverinski kapitalizem, vendar nima namena reševati, saj ga bolj kot to zanima vpliv političnega realizma na širšo duhovno dimenzijo družbenih odnosov.

Predstava s slovenskimi nadnapisi

Zapri