Prevajalka in dramaturginja Eva Mahkovic
Režiser Igor Samobor
Lektorica Barbara Rogelj
Scenograf Branko Hojnik
Kostumografinja Jelena Proković
Avtorja glasbe in glasbena opremljevalca Gregor Gruden in Jernej Jurc
Oblikovalec luči Simon Puhar

Igrajo
Primož Pirnat Arnold Kozlevčar
Gorazd Jakomini Gregor Podlesek
Helena Peršuh Marta Orel

Israel Horovitz (1939), ameriški dramatik, scenarist, romanopisec in pesnik, je študiral na univerzi Harvard in na londonski Royal Academy of Dramatic Art. Prvo gledališko igro je napisal pri sedemnajstih, nato pa kot izjemno plodovit pisec in družbeno angažiran umetnik ustvaril čez sedemdeset dramskih del, ki so bila uprizorjena v več kot tridesetih jezikih.

Na začetku kariere je bil hišni avtor v londonskem gledališču Royal Shakespeare Company, nato profesor drame oziroma angleške književnosti na različnih ameriških univerzah, leta 1977 je postal direktor Dramskega oddelka v Actors Studiu v New Yorku, leta 1980 je ustanovil Gloucester Stage Company (Massachusetts) in v njem sedemindvajset sezon deloval kot umetniški vodja. V zadnjem času je aktiven kot umetniški direktor v New York Playwrights Lab ter profesor scenaristike na Columbia University in francoski nacionalni fi lmski šoli La Fémis, dramsko pisanje pa poučuje na škotski University of St. Andrews. Med njegove najbolj popularne igre sodita obe,
ki sta bili doslej uprizorjeni na Slovenskem, Vrsta (Line, prvič uprizorjena leta 1967; v Mali drami SNG Ljubljana v režiji Barbare Hieng leta 1986) in Indijc hoče u Bronx (The Indian Wants the Bronx, 1968; v Mali drami SNG Ljubljana v režiji Mateje Koležnik leta 1996). Vrsta slovi tudi kot največ časa igrana predstava v zgodovini off-Broadwaya (uprizoritev iz leta 1974 v 13th Street Repertory Theatre je na programu že skoraj štirideset let), igra Indijc hoče u Bronx pa se je v zgodovino zapisala s tem, da sta v njeni praizvedbi nastopila dva tedaj še neodkrita zvezdnika, John Cazale in Al Pacino (ob tem je pomenljivo, da sta tudi v slovenski praizvedbi nastopila Uroš Fürst in Marko Mandić, tedaj še študenta AGRFT). Poleg omenjenih besedil in igre Vdovin zmenek (The Widow’s Blind Date, 1978) sodijo med njegova najbolj slavna dramska dela še Rats, Morning, The Primary English Class, The Wakefi eld Plays, Today I Am a Fountain Pen, Park Your Car in Harvard Yard, North Shore Fish, Fighting over Beverley, Lebensraum, My Old Lady, Free Gift, Cat-Lady, Stations of the Cross, One Under, 50 Years of Caddieing, Speaking Well of the Dead, Unexpected Tenderness, Fast Hands, Security, A Mother’s Love, Sins of the Mother, 6 Hotels (The Audition Play, Fiddleheads and Lovers, Speaking of Tushy, 2nd Violin, Beirut Rocks in The Hotel Play), Compromise, The Secret of Mme. Bonnard’s Bath, Gloucester Blue in The P Word.
Za svoje gledališko in filmsko ustvarjanje je prejel številna priznanja, med njimi kar dvakrat nagrado obie (1968 in 1969), nagrado Drama Desk (v sezoni 1967/1968), nagrado za literaturo Ameriške akademije umetnosti in književnosti (1972), nagrado žirije na fi lmskem festivalu v Cannesu za film The Strawberry Statement (1971), nagrado emmy (1975), nagrado francoske kritike (1977), nagrado Los Angeles Drama Critic Circle (1980), nagrado goldie (1985), nagrado Eliot Norton (1986), nagrado IRNE za najboljšo novo igro (2009) idr. Ob sedemdesetem rojstnem dnevu ga je francoska vlada kot največkrat uprizorjenega ameriškega dramatika v francoski gledališki zgodovini nagradila z nazivom komandant reda umetnosti in leposlovja (Commandeur dans l’Ordre des Arts et des Lettres), gledališče NYC Barefoot Theatre Company pa je organiziralo projekt The 70/70 Horovitz Project, ki je vključeval uprizoritve in/ali branja sedemdesetih njegovih iger po vsem svetu.
Martina Mrhar