Dostopnost
Search
Close this search box.

Avtorski projekt

Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk

 

Režiser

Jernej Lorenci

Premieri

18. september 2015
SLG Celje,

12. oktober 2015
MG Ptuj

Trajanje:

110 minut, brez odmora

Slovensko ljudsko gledališče Celje in Mestno gledališče Ptuj

Avtorji besedila Ustvarjalci uprizoritve
Dramaturg Matic Starina
Scenograf Branko Hojnik
Kostumografinja Belinda Radulović
Avtor glasbe in korepetitor Branko Rožman
Koreograf in asistent režiserja Gregor Luštek
Lektor Jože Volk

Igrajo
Pia Zemljič
Minca Lorenci
Barbara Medvešček
Liza Marija Grašič
Primož Vrhovec
Vojko Belšak
Gregor Zorc
Andrej Murenc

Avtorski projekt Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk se v Molièrovem duhu igra z družbenimi normami. Je hvalnica senzualnosti, je predigra, je akt in je ta potem. Markiz de Sade je zapisal, da je najobčutljivejša erogena cona uho, torej je najmočnejši stimulant govor. Odrsko dogajanje sledi tej predpostavki. Priča smo vrsti prizorov, ki osvetljujejo témo z raznih gledišč. Like razdvajajo nazori, združuje jih potreba. Predstava je pot do združitve, ki gre preko suhe besede, preko prenasičene metafore, preko gole vulgarnosti. Gre od začetnega zadržanega šepeta, bežnega dotika, vse tja do končnega krika.

Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk so avtorski projekt ustvarjalske ekipe pod režijskim vodstvom Jerneja Lorencija, prva od letošnjih uprizoritev, ki se oddaljujejo od dramskega besedila in uporabljajo tisto, ki nastaja sočasno z uprizoritvijo.

Peter Rak je v kritiki za Delo ocenil: »Učene ženske v režiji Jerneja Lorencija na prvi pogled razen imen protagonistov nimajo veliko opraviti z Molièrovo komedijo […]. Ne glede na to pa gre pravzaprav za detekcijo identičnih anomalij, ki se danes sicer manifestirajo na povsem drugačen način, vendar v svojem bistvu ostajajo skoraj nespremenjene. Sem sodijo navidezna učenost, afektiranost, površna kultiviranost, idolatrija samozvanih umetnikov, prepletanje relevantnih in pop vsebin, nasprotja med konzervativnim in »avantgardnim«, naveličanost, blaziranost, ekshibicionizem … […] In kakor se predstava preizprašuje o smiselnosti gledališča in umetnosti nasploh, se prav z mojstrsko izpeljavo tovrstnega dvoma dokazuje upravičenost njenega obstoja.«

 

Zapri