Dostopnost
Search
Close this search box.

Lisa Genova, Christine Mary Dunford

Še vedno Alice

Pogled v notranjo pokrajino znanstvenice, ki jo na vrhuncu kariere prizadene Alzheimerjeva bolezen

Naslov izvirnika: Still Alice
Prva slovenska uprizoritev

Premiera

14. april 2023

Mala Drama

Trajanje:

120 minut, brez odmora

Režiser

Matjaž Zupančič

Ustvarjalci

Avtorska ekipa

PREVAJALKA IN DRAMATURGINJA

Darja Dominkuš

Drama Igralec: Darja Dominkuš | odpri ustvarjalca

STROKOVNI SODELAVEC ZA PODROČJE MEDICINE

David Zupančič, dr. med

Drama Igralec: David Zupančič, dr. med | odpri ustvarjalca

SCENOGRAFINJA

Janja Korun

Drama Igralec: Janja Korun | odpri ustvarjalca

KOSTUMOGRAFINJA

Bjanka Adžić Ursulov

Drama Igralec: Bjanka Adžić Ursulov | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALEC ZVOKA IN AVTOR GLASBENE OPREME

Vanja Novak

Drama Igralec: Vanja Novak | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALEC VIDEA

Sandi Skok

Drama Igralec: Sandi Skok | odpri ustvarjalca

LEKTORICA

Tatjana Stanič

Drama Igralec: Tatjana Stanič | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALEC LUČI

Andrej Hajdinjak

Drama Igralec: Andrej Hajdinjak | odpri ustvarjalca

Igralska zasedba

Domen Novak

Thomas

Ameriška nevroznanstvenica Lisa Genova (1970) je leta 2007 objavila roman, v katerem je opisala, kako je pojav zgodnje Alzheimerjeve bolezni spremenil življenje lingvistke Alice Howland, ugledne univerzitetne profesorice na oddelku za kognitivno nevroznanost. Alice je bila pri skoraj petdesetih na vrhuncu znanstvene kariere, imela je odrasle otroke in uspešnega moža, tudi znanstvenika. Ko je začela pozabljati besede in se izgubljati na vsakdanjih poteh, se je začelo tudi njeno dolgo potovanje v neznano.

Lisa Genova, ki dotlej ni napisala nobene knjige, je za opis bolezni izbrala romaneskno obliko, saj ni hotela simptomov in znakov opisovati od zunaj, temveč se je želela približati dogajanju v junakinji sami in njeni interakciji z drugimi. Bolezen namreč nezadržno vpliva tudi na okolico, predvsem na najbližje. Nastal je pretresljiv vpogled v stiske in strahove neke osebnosti, ki se nezadržno spreminja.

Leta 2013 je režiserka in igralka Christine Mary Dunford priredila roman za oder. Oprla se je na stično točko med naravo bolezni in gledališko uprizoritvijo. Če bolnik z Alzheimerjevo boleznijo pozablja svojo preteklost in izgublja sposobnost za predstave o prihodnosti, mu ostane izolirano in zato toliko intenzivnejše doživljanje sedanjega trenutka. To pa je podobno temu, kar počnemo ob spremljanju gledališke predstave. Z uvedbo dramskega lika, ki pooseblja Aliceino notranjost, je v napeto in pretresljivo zgodbo dodala nov, večkrat celo humoren pogled, predvsem pa razprla notranjo krajino dramske junakinje. Besedilo spremlja stopnjevanje bolezni in ob težkih preizkušnjah Alice in njenih najbližjih govori tudi o tem, da se življenje nadaljuje in da ni v njem nič samoumevno. Ob soočenju z neznanim smo vsi krhki in ranljivi, obenem pa bolj dojemljivi za nova, marsikdaj presenetljiva spoznanja.

Po romanu Lise Genova so leta 2014 posneli tudi filmsko uspešnico in igralka Julianne Moore je za vlogo Alice prejela številne nagrade, med njimi oskarja.

Darja Dominkuš

Beg za spominom

Smrt ni nujno najslabša novica. Obstajajo tudi slabše. Kaj se dogaja z nekom, ki pri polni zavesti dojame, da so mu nenadoma, nepričakovano, sredi dinamičnega in aktivnega življenja pričeli razpadati možgani? Počasi, ampak ireverzibilno. Progresivno. Zaradi atrofije možganskih vijug. Zaradi senilnih plakov. Zaradi nevrodegenerativne bolezni, ki ubija spomin. Ga počasi razkraja. Zaradi bolezni, ki te dezorientira v času in prostoru. Zaradi katere se človekova presoja razblinja in zavest sesuva. In da to še ni vse. Sesuva se tudi svet okrog njega. Sesuva se tistim, ki so mu najbližji.

Igra Še vedno Alice ima trdo jedro. Seveda je okrog tega jedra zgodba. So družinski odnosi, so družbeni statusi in so različna razmerja. Ker romani, filmi, gledališča potrebujejo zgodbe. Ker v pokrajinah umetnosti težko najdeš krajšo pot do resnice. Ampak nukleus te zgodbe ostaja neusmiljen. Surov. Krut. Ker pri vsem skupaj ne gre samo za pot brez povratka. Gre predvsem za spoznanje, da te na tej poti neizogibno čakajo trenutki, ko se boš do skrajnih moči oklepal poslednje bilke človeškega, preden se dokončno ne ugrezneš in izgineš v živem pesku pozabe.

Ampak na srečo to ni vse. Obstaja tudi dobra novica. Da so razlogi, zakaj se ukvarjati z igro. Zakaj delati gledališče.

Matjaž Zupančič

V predstavi smo uporabili nekatere motive iz skladb The Fosse in Struggle for Pleasure skladatelja Wima Mertensa.
STILL ALICE je prvič izšla pri založbi Simon & Schuster.
STILL ALICE je bila premierno uprizorjena v gledališču Lookingglass v Chicagu, aprila 2013.
Iz gledališkega lista

Možgani so najbolj kompleksna stvar v trenutno znanem vesolju. Na enem kvadratnem centimetru možganovine je več nevronskih povezav kot je zvezd v naši galaksiji. Možgani so sedež sočutja, empatije, altruizma in smisla za medsebojno sodelovanje – vsega, kar je bilo ključno za razvoj in razcvet naše civilizacije. Ponujajo uvid v filozofijo, občutke ljubezni, tesnobe, evforije. Obenem nosijo neskončen potencial za ustvarjanje. Navdih in ideje na površje zavesti priplavajo včasih kar same od sebe, iz nekega podzavestnega bazena ustvarjalnega potenciala. Veliki pisec Johann von Goethe je izjavil, da je roman Trpljenje mladega Wertherja napisal praktično brez zavednega vložka, kot da bi držal pisalo, ki se je premikalo samo. Možgani vsak dan delajo za nas in z nami. Možgani smo mi.
Glede na to, kakšen ključen pomen imajo naši možgani za vse, kar nas dela človeške, seveda ni presenetljivo, da so poškodbe in bolezni tega dela telesa ponavadi posebej tragične. Okvare vida, sluha, dojemanja prostora. Osebnostne spremembe. Motnje orientacije. Motorične težave, pojav zgibkov in epileptičnih krčev. Težave s spominom, nezmožnost povezovanja informacij v smiselne celote. Izguba opojne samoumevnosti vsakdana – kje je kljuka od vrat? Kako jo uporabiti? Kdo me čaka na drugi strani? In kdo, pravzaprav, sem jaz? There is someone in my head, but it’s not me, v pesmi Brain Damage sporočajo glasbeniki kultne skupine Pink Floyd.
David Zupančič, dr. med., Možgani smo mi (odlomek)

Na sporedu

15

MAREC

PETEK

NA GOSTOVANJU

Cankarjev dom Vrhnika

Iz medijev

Prikaži vseSkrij
Zapri