Pes na poti, ki je leta 2011 prejel nagrado anasoft litera za najboljši slovaški roman, je sijajna, čarobno realistična in hkrati samoironična pripoved o slovaškem duhu – in to ne le v času tik po žametni revoluciji, temveč tudi v letih po njej. Pavel Vilikovský je z natančnim očesom poznavalca in izkušenega opazovalca ujel občutja postkomunistične družbe devetdesetih, ki so se ji odprla vrata v zahodni svet. V dokaj preprosti zgodbi spoznamo urednika založbe Iks Ypsilon, ki mora v Avstriji predstaviti dva ne ravno najbolj reprezentativna slovaška pisatelja. Urednikova pripoved odpira prostor za številne mikropripovedi, tragikomične situacije, briljantne asociacije in precizne komentarje na temo čiste slovaškosti, narodnega značaja in ozkosrčnosti. Obenem se urednik podaja po sledeh avstrijskega pisatelja Thomasa Bernharda. Nenadoma se soočijo oziroma, bolje rečeno, sopostavijo druga ob drugo podobne izkušnje in zgodovinske peripetije teh dveh majhnih sosednjih narodov. Med potepanjem po avstrijskem podeželju pa urednik kot po čudežu sreča Margaret, in tako se razkrije še ena plast zgodbe. Ta govori o spreminjajočih se oblikah ljubezni, zrelosti in nuji, da živimo življenje, dokler imamo priložnost.

Pes na poti je bravurozno delo o literaturi in kulturi, prepleteno z ironijo in pronicljivostjo, pa tudi z rahločutnostjo in naklonjenostjo. Morda je najboljša opredelitev Slovakov tista, ki jo je podal Vilikovský: »Dragi moji Slovaki! Kdaj boste končno dojeli, da če se želi nekdo iti Slovaka popolnoma po svojih predstavah, se mora pač toliko potruditi in se ga iti sam?«

Avtor priredbe in režiser Dušan D. Pařízek je prejel leta 2024 nagrado dosky za najboljšega režiserja sezone, uprizoritev Pes na poti pa nagrado dosky za najboljšo uprizoritev sezone – nagrade dosky so vse od leta 1996 najuglednejše gledališke nagrade na Slovaškem.