Starosta sodobnih nemških dramatikov Tankred Dorst je leta 1981 zasnoval obsežno postmodernistično dramsko utopijo Merlin ali Pusta dežela. Skozi like in prigode iz legend o kralju Arturju in vitezih okrogle mize je raziskoval tako koncepte vladanja kot človeške šibkosti, ki navadno pokvarijo idealne koncepte. Kako dolgo lahko zdrži princip okrogle mize, za katero sedijo enakopravni in plemeniti vitezi, ki si prizadevajo za dobro človeštva? Je svet enakosti brez konfliktov in vojn sploh mogoč? Zakaj je, kadar imamo opraviti s človeškimi stvarmi, zmeraj nujna kakšna čarovniška palica? Kakšno vlogo ima pri vsem tem hudič? Ima res nadnaravno moč ali je samo človekov alter ego? Ta in še številna druga vprašanja se razpirajo skozi niz fantastičnih, igrivih, obešenjaško duhovitih, včasih krutih, včasih ganljivih, gledališko bogatih in večkrat tudi magičnih prizorov.

Ko se danes trudimo redefinirati pojma demokracija in liberalni kapitalizem in poskušamo najti najboljšo povezavo med tema dvema besedama, se zdijo zanimive rešitve, ki vključujejo magijo. Zanimivo se zdi poklicati na pomoč viteze in čarovnike, ki naj branijo »dobro«. Nekoč smo vsi imeli tradicionalne lokalne sovražnike, ki so bili praviloma pripadniki drugih narodov in držav. Danes vsi za največjega sovražnika štejemo svoj narod. Delimo se na napredne in konservativne, na patriote in izdajalce, na vernike in ateiste, na nekdanje partizane in zdajšnje fašiste, po vseh mogočih kriterijih se delimo na dvoje. Delijo nas referendumi o vseh mogočih vprašanjih. Vsaka stran se je pripravljena boriti za svojo verzijo resnice do konca. Rešitve ni. Razen, če bi se danes pojavil kakšen Lancelot ali Merlin ali kdorkoli, ki bi s čarobno močjo razrešil konflikt, v katerem smo se znašli. Merlin je ep o vitezih in čarovnikih in o utopiji … Upajmo, da bo na koncu zmagalo DOBRO.
Aleksandar Popovski