Hrvatsko narodno kazalište u Zagrebu

Prevajalka Snježana Rodek
Avtorja priredbe Jernej Lorenci, Matic Starina
Dramaturg Matic Starina
Skladatelj Branko Rožman
Scenograf Branko Hojnik
Kostumografinja Belinda Radulović
Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak
Koreograf, asistent režiserja Gregor Luštek
Fotograf Peter Uhan
Asistentka režiserja Arija Rizvić
Asistentka kostumografinje Petra Dančević

Igrajo
Goran Grgić
Daria Lorenci Flatz
Dragan Despot
Luka Dragić
Franjo Kuhar
Bojan Navojec
Vlasta Ramljak
Dušan Bućan
Siniša Popović
Nikša Kušelj
Mirta Zečević
Dora Lipovčan
Lana Barić
Barbara Vicković
Nina Cosetto
Ivana Lazar/Ana Zebić

Monstruozna tragedija, tako je svojo slavno dramo Pandorina skrinjica podnaslovil Frank Wedekind, enfant terrible svojega časa, ki je bil podvržen cenzuri vsa leta svojega ustvarjalnega življenja. Zakaj cenzura, zakaj rezi?
Lulu, osrednja dramska oseba te tragedije je neulovljiva: je kurba-morilka, nenasitna seksualna črna vdova? Je iskalka ljubezni, tiste vrste ljubezni, ki se nikakor ne prilega malomeščanskim merilom? Okrutne, radikalne, nekonsistentne, subverzivne ljubezni? Ljubezni, ki se globoko zaveda, da brez bližine smrti zares niti ne obstaja?
Je razlog neprestane cenzure prav v neulovljivosti Lulu ali samega Wedekinda? Je porušil jasnost moralnih standardov svojega časa, ker ni ponudil nobenega enoznačnega odgovora? Kdo je monstrum (monstruozna tragedija!), Lulu ali družba? Ali ženske, kot je Lulu, morda z radikalno karakterno konstitucijo motijo moški svet?
In – je danes res kaj drugače? Ni seksualnost spet na črni listi novega neoliberalnega konservatizma? Ni posameznik, ženska zagotovo, spet nič več kot objekt za hitro uporabo, in potem … Ne živimo v času, v katerem sprejemamo samo en in edini model ljubezenske skupnosti (moški in ženska, moški nekoliko starejši, z dobrim zaslužkom itn.)? Ali se nismo vrnili v »dobre stare čase« hegemonije puritanstva in licemerstva?
Bojim se Lulu, a ne morem je ne ljubiti. Komaj čakam, da jo srečam in spoznam. Ona mi bo povedala. Upam.