»Boris Cavazza je ena najveličastnejših osebnosti slovenskega gledališča in filma, vrhunski gledališki in filmski igralec, gledališki režiser, filmski scenarist, odličen pedagog, pa tudi pesnik in glasbenik. V več kot šestih desetletjih ustvarjanja je s svojo karizmo, igralsko močjo, prepoznavnim glasom in izjemno umetniško predanostjo zaznamoval kulturni prostor Slovenije, nekdanje Jugoslavije in širše Evrope. Je umetnik, ki je s svojim delom odločilno sooblikoval zgodovino slovenskega uprizoritvenega in filmskega ustvarjanja ter postal eno najbolj prepoznavnih imen slovenske kulture. Ustvarjal je v Slovenskem mladinskem gledališču, Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, Gledališču Koper in dolga leta kot eden osrednjih članov Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana.

Prav film pa je njegovo umetniško izraznost ponesel tudi daleč prek slovenskih meja. Nastopil je v več kot sto filmih in televizijskih produkcijah ter sodeloval z najpomembnejšimi slovenskimi in jugoslovanskimi režiserji. Med njegove najodmevnejše filmske vloge sodijo naslovna vloga Mateja v filmu Muke po Mati Lordana Zafranovića, vloge v filmih Vdovstvo Karoline Žašler, Begunec, To so gadi, Iskanja, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica, Kormoran, Kratki stiki, Osebna prtljaga, Rudar, Igor in Rosa ter v novejšem obdobju vloga Borisa v filmu Dedek gre na jug Vincija Voguea Anžlovarja.

Vsaki vlogi je znal vdihniti prepričljivost, dostojanstvo in veliko človeško razsežnost. Njegove filmske interpretacije so globoko premišljeni portreti človeka – njegovih dvomov, ranljivosti, moči in notranjih svetov. Prav zato so njegove vloge postale trajen del slovenskega filmskega spomina.

Boris Cavazza pa ni le eden največjih slovenskih igralcev. Kot scenarist je soustvarjal tudi filmske in televizijske zgodbe. Napisal je scenarije za film Kormoran, Predsednik in Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo.

Za svoje življenjsko delo je prejel najvišja slovenska in mednarodna priznanja. Je dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, Borštnikovega prstana in najvišjega državnega odlikovanja zlatega reda za zasluge Republike Slovenije. Nagrade le potrjujejo opus umetnika, ki je s svojo kakovostjo, raznolikostjo, umetniško močjo in eruptivnostjo zaznamoval slovensko kulturno zgodovino. S svojim obrazom, glasom in neizmernim talentom je slovenskemu filmu podaril nekatere njegove najbolj nepozabne podobe ter s svojo ustvarjalnostjo postavil merila, ki navdihujejo nove generacije ustvarjalcev.

Nocoj mu izrekamo priznanje za življenjsko delo – za neprecenljiv izjemen prispevek k slovenskemu in evropskemu filmu. Z globokim spoštovanjem in s hvaležnostjo se poklanjamo umetniku, ki je s svojim delom izjemno obogatil naš kulturni prostor in za vedno zaznamoval zgodovino slovenskega in evropskega filma.«

Utemeljitev je zapisal ustanovitelj in programski direktor festivala Aleš Pavlin