Goran Vojnović

Figa

Krstna uprizoritev dramatizacije

Režiser

Luka Martin Škof

  • Avtorica dramatizacije
    Simona Hamer
  • Odrska priredba
    Luka Martin Škof in igralci
  • Dramaturginja
    Darja Dominkuš
  • Scenograf in avtor videoposnetka
    Miha Knific
  • Kostumografinja
    Urška Recer
  • Avtor glasbe, izbora glasbe in aranžmajev ter korepetitor
    Ivan Mijačević
  • Oblikovalec svetlobe
    Metod Novak
  • Lektorica
    Tatjana Stanič
  • Svetovalec za bosanščino, hrvaščino in srbščino
    Benjamin Krnetić

Igrajo

Vloge v videoposnetku
Saša Tabaković Domen
Sabina Kogovšek Jera
Eva Jesenovec Tadeja
Luka Martin Škof Pogrebnik
Veronika Drolc Ester Aljehin

Figa, tretji v vrsti izjemno uspešnih in nagrajevanih romanov Gorana Vojnovića, obravnava širok razpon tem, ki ponujajo kompleksen vpogled v zgodovinske in družbene okoliščine življenja več generacij družine, živeče na kulturno in politično prepišnem Balkanu. Leitmotiv in sprožilec zgodbe je izguba: Jadran ob dedkovi smrti in sumu samomora začuti potrebo po temeljitejšem raziskovanju družinske zgodovine, po osmišljanju in prevrednotenju spominov ter lastne benigne sedanjosti. Roman – napisan v izrazito bogatem jeziku, ki prehaja od sočnega jugoslovanskega besednjaka do skoraj filozofsko-poetičnih molovskih tonov – tako razgalja Safetov izbris iz registra stalnega prebivalstva Slovenije, Janino demenco in Aleksandrovo spopadanje z izgubo žene, Vesnino soočanje z moževim nenadnim odhodom, Jadranov konformizem in izgubljene ideale, Anjin privilegirani družinski pedigre itn. Glavna silnica, ki naelektruje fragmentarno strukturo – s preskoki v času in prostoru, ki geografsko sežejo vse do Egipta, časovno pa do obdobja pred drugo svetovno vojno –, pa je ljubezen. Tako je Figa tudi zgodba o (ljubezenskih) odnosih, o podedovanih strahovih in hrepenenjih.
Glavna oseba Jadran Dizdar poskuša s ponovnim premišljanjem in dopolnjevanjem vrzeli v družinski spominski banki razumeti (prostovoljne) odhode ljudi, ki so mu ljubi. Zavoljo občutka tujstva, ki mu je položen takorekoč v zibelko, se trudi formulirati svojo identiteto tudi z besedami. Tovrstna »manipulacija«, ki jo v romanopisju ponuja prvoosebni pripovedovalec, je gledališko izjemno potentna in zanimiva. Okostje predstave tako vznika iz raziskovanja principa naratorstva in subjektivnega pogleda, ki povezuje situacijske dialoške prizore in monologe. Dramatizacija sicer sledi avtorjevi asociativni logiki nizanja prizorov, a le-te na novo organizira in osmisli. Osrednje vprašanje romana o identiteti in vlogah, ki jih igramo (pred drugimi in pred sabo), pa na gledališkem odru zaživi v vsej svoji kompleksnosti in metaforiki.
Simona Hamer

Sponzorja:


Na sporedu

  • mar
    13
    Veliki oder
    Abonma Premiera, Abonmaji Veliki oder, Dijaški abonmaji, Študentski abonma, abonma Najst, IZVEN in KONTO
    TUDI KOT IZBIRNA PREDSTAVA
    Prenos v živo z velikega odra
    Nakup vstopnic
  • mar
    16
    Veliki oder
    Abonmaji Veliki oder, Dijaški abonmaji, Študentski abonma, abonma Najst, IZVEN in KONTO
    TUDI KOT IZBIRNA PREDSTAVA
    Posnetek prenosa z velikega odra
    Nakup vstopnic
  • mar
    17
    Veliki oder
    Abonmaji Veliki oder, Dijaški abonmaji, Študentski abonma, abonma Najst, IZVEN in KONTO
    TUDI KOT IZBIRNA PREDSTAVA
    Posnetek prenosa z velikega odra
    Nakup vstopnic
  • mar
    17
    Veliki oder
    Abonmaji Veliki oder, Dijaški abonmaji, Študentski abonma, abonma Najst, IZVEN in KONTO
    TUDI KOT IZBIRNA PREDSTAVA
    Prenos v živo z velikega odra
    Nakup vstopnic

Premiera

13. marec 2021 veliki oder

    2014 © Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Pravila in pogoji uporabe spletnega mesta   Politika varovanja osebnih podatkov