Heiner Müller

Cement

KLEIST: Cementarna več ne obstaja,
a ne razumete, Čumalov.
Rdeča ali bela, Rusija znova je
dežela bréz. Kaj imate proti brezam.
Ta kup kamenja in rje zgrajen
je bil za tisoč let. Minila so.
Glejte vodo, ki priteka s hribov.
Kamne, ki smo iztrgali jih hribom,
zdaj izpira in nosi hribom jih nazaj.

Naslov izvirnika:Zement. Nach Gladkow

Režiser

Sebastijan Horvat

  • Avtor priredbe
    Milan Ramšak Marković
  • Prevajalka
    Mojca Kranjc
  • Dramaturg
    Milan Ramšak Marković
  • Scenograf in avtor videa
    Igor Vasiljev
  • Kostumografinja
    Belinda Radulović
  • Avtor glasbe
    Drago Ivanuša
  • Oblikovalec svetlobe
    Aleksandar Čavlek
  • Lektorica
    Tatjana Stanič
  • Asistentka režiserja
    Nina Ramšak Marković

Igrajo

Cement je ena največjih ljubezenskih zgodb svetovne dramatike. Gleb Čumalov se po nekaj letih državljanske vojne po oktobrski revoluciji vrne domov, kjer se znajde v tovarni cementa, ki kljub visokoletečim revolucionarnim maksimam sameva sama, prazna in nedelujoča. Njegova vrnitev domov je tudi vrnitev k ženi in njunemu otroku. Toda žena mu ne vrača poljubov in objemov. Zaljubljena je drugam: njena ljubezen je zdaj Revolucija, njeno telo in srce sta zapečatena, njun otrok pa zaradi lakote kmalu mrtev. Glebov cilj je od tega trenutka dvojen: prepričati novo oblast, da lahko ljudje/delavci sami ponovno usposobijo tovarno, ki lahko dela in proizvaja še več in bolje kot prej, ter ponovno pridobiti srce svoje žene.
Cement je ljubezensko pismo nekemu trenutku preloma, rezu med obstoječim in radikalno novim, naslikano z brutalno surovo silo in mrakom, ki skozi celotno pisavo neizprosno izpričuje vero, da vse to je in mora biti, ne glede na grozljive izpeljave, in da je naša prihodnost, prihodnost človeštva, točno ta prelom ali pa … je sploh ne bo.
Ves svet je stisnjen v odnos med Odisejem – Glebom Čumalovom, ki se po državljanski vojni kot zmagovalec vrne domov k Penelopi – Daši Čumalovi. Namesto prazne tovarne, kjer iz betonskih zidakov raste trava in se pasejo koze, je dom: hiša, ki se izrisuje kot fatalno tuje, »das Unheimliche«. Namesto množice delavcev, revolucionarjev, aparatčikov, kozakov, izdajalcev, fanatikov, fantastov sta le mož in žena ter prostor med njunima telesoma in besedami. Ves zunanji družbeni konflikt panoramskih razsežnosti se stisne med Gleba in Dašo. Gledamo eksplozijo komunistične revolucije, identitetne in spolne politike, razrednega boja, feminizma, zgodovinskih opolnomočenj in ekonomske emancipacije na prizorišču zakonske spalnice in kuhinje. Kot da se vsi politični boji začnejo na koži in se brutalno zarivajo in preizkušajo odpornost ženskega telesa. Kot da zgodovina 20. stoletja najde svoje pravo prizorišče – prostor sape med usti njega in nje.

Sebastijan Horvat

Iz gledališkega lista

Junake tega romana obdajata smrt in nasilje, vendar se prihodnost odpira pred njimi kot brezno. Skok v to brezno pomeni gotovo smrt – morda samo simbolno (konec tega, kar je dotlej pomenilo človek, delo, moški, ženska, ljubezen …), morda pa tudi biološko. V takih časih senc ni mogoče držati daleč od sebe revolucionarjem zmeraj sedi na rami smrt.
Mi živimo v čisto drugačnih časih. Revolucionarjev ni več in smrt nikomur več ne sedi na rami, pa kljub temu čutimo, da nekaj ni prav. Grožnja realne katastrofe, ki se odpira pred nami, ni zadosti velika, da bi jo bili zmožni v popolnosti dojeti. Vendarle pa nismo prepuščeni samim sebi. Nekdo (ali nekaj) je z nami. Čutite? Ko smo bili otroci, smo si dovolili videti, občutiti ta isti neprijetni občutek, ki mu ne bomo mogli uiti, ko bomo stari in bolni gledali ples svetlobe in senc na steni nad posteljo – slutnjo, da nekaj strašnega, monstruoznega ves čas stoji v mraku in nas opazuje. Civilizacija, ki ji pripadamo, ne pozna načina, kako misliti seksualnost, smrt ali strašljiva brezna svobode, in zato smo se morali naučiti živeti z monstrumi. Ampak s čim se bodo ukvarjali monstrumi, ko nas več ne bo?
Milan Ramšak Marković: Cement in breze (odlomek)

Iz medijev

onaplus.delo.si, 26. januar 2021
Ena največjih ljubezenskih zgodb v živo iz Drame

24ur.com, 27. januar 2021, Alma Rahne
Marko Mandić in Nataša Barbara Gračner prvič kot mož in žena

sta.si, 28. januar 2021
V ljubljanski Drami in na spletu v soboto premiera igre Cement

morel.si, 28. januar 2021
Prestavitev premiere in prve ponovitve Cementa

film-mag.net, marec 2021
‘Cement’ Heinerja Müllerja v režiji Sebastijana Horvata – prenos premiere z velikega odra

mladina.si, 25. marec 2021 Damjana Kolar
Premiera tedna: Cement

TV Slovenija 1, Osmi dan, 25. marec 2021, Polona Balantič
Predstava Cement Heinerja Müllerja v ljubljanski Drami

TV Slovenija 1, Odmevi, Kultura, 26. marec 2021, Polona Balantič
PREMIERA LJUBEZENSKE DRAME CEMENT

dnevnik.si, 26. marec 2021, Gregor Butala
Premiera predstave Cement v ljubljanski Drami: Ljubezenska zgodba v času lakote

rtvslo.si, 26. marec 2021
Cement Heinerja Müllerja, ena največjih ljubezenskih zgodb svetovne dramatike

sta.si, 26. marec 2021
Ljubljanska Drama zvečer s premiero Müllerjeve igre Cement

novice.svet24.si, 27. marec 2021, Marjana Vovk
Marko Mandić: »Želim si biti junaku podoben«

dnevnik.si, 31. marec 2021, Gregor Butala
Kritika predstave Cement v ljubljanski Drami: Ko ostaneš sam z revolucijo

vecer.com, 31. marec 2021, Melita Forstnerič Hajnšek
Silovito, osupljivo nelagodje

Premiera

26. marec 2021 veliki oder

Trajanje:

100 minut, brez odmora

2014 © Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Pravila in pogoji uporabe spletnega mesta   Politika varovanja osebnih podatkov