Oh, ekstaza samote!
Susan Sontag
Kako junaško je, da zatajimo nečimrnost do te mere, da zmoremo priznati,
da nam je igra pretežka.
Alice James, o samomoru
Ime Alice. Skriva se iskanje, skriva se nepoznano, groteskno in nevarno. Skriva se čudež. Alice se
nahaja v neprepoznavnih oblikah, pojavlja se kot duh in pojavlja se kot partner. Kljub
neprepoznavnosti je to telo lahko Alice, zadnja meja Alice. Črno sonce sveti v hladno sobo,
v kateri biva Alice. Okoli nje ni nikogar.
Alice James je v svoj dnevnik pisala o starem paru, ki se je odločil, da po polnem življenju skupaj
skoči v deročo reko. To je njena volja, njena sanjarija in v tej sanjariji je nekaj magičnega. Alice
verjame v magijo, ne v čarovnije in uroke, ampak v svetlobo, ki se skozi okno razliva po sobi
in osvetljuje svetleče delce v zraku, v zlate liste, ki nam vlivajo voljo do življenja. Verjame v moč
nenadne sreče, ki za trenutek daje vsemu obliko smisla in urejenosti, ki se v naslednjem trenutku
podre. S svojo zapuščino nam priča o neprestanem iskanju in o razbremenjujoči moči tega
iskanja, saj bi z obstojem smisla vse postalo prazen avtomat. Vse, kar imamo, nam priča Alice,
je iskanje, v katerem postane vse smotrno, in to je največja mera optimizma, za katerim lahko
iskreno stojimo.
Danes se mi je porodila misel ‒ Ničesar ni, ničesar, kar bi mi preprečevalo, da delam karkoli,
razen mene same … Odšla bom ‒ Bog, živeti je nekaj ogromnega.
Susan Sontag
Alice James se skriva v intimi in v odnosu z drugim. Kaj pomeni govoriti z drugim? Kaj pomeni biti slišan, še toliko bolj
razumljen? Črno sonce, ki v osredju bitja sveti in hromi, zapira v majhne sobe. Osamljenost in samota. Tišina in
nepremičnost. Kaj je meja življenja? Igra je bolečina in vsi napori po razumevanju ne zadovoljijo. Zapleteni, zvezani
počasi polzimo proti Alice – želimo si njene bližine. Želimo si jo lastiti, želimo biti njeni znanci, njeni bratje, njeni rešitelji, želimo biti tisti, ki nosijo bolečino zanjo. Toda prehiti nas, močnejša je od nas in nas prelisiči ter se nam
izmuzne. Ne moremo razumeti Alice in ona v svoj dnevnik zapiše: Kukavice mojstrsko imitirajo ure kukavice.
Glede smrti Gertrude Stein: zbudila se je iz globoke kome in vprašala svojo družabnico Alice Toklas: »Alice,
Alice, kaj je odgovor?« Družabnica ji je odgovorila: »Ni odgovora.« Gertrude Stein je nadaljevala: »Prav, kaj
pa je potem vprašanje?« In mrtva legla nazaj.
Susan Sontag
Dorian Šilec Petek
Iz gledališkega lista
Alica je pač Alice. Ne glede na stoletje, ne glede na simbolni svet, ne glede na fikcijo ali zgodovinsko dokumentarnost nosi Alice v sebi zgodbo o tesnobi in žalosti žensk. Je šolski primer, ki kaže zmage in omejitve domišljije. Je tisto, kar je skrito v vsakem posamezniku, ki čuti v sebi drugačen svet, ki pa ga nikakor ne more izraziti, deliti z drugimi, se preprosto odmakniti in z odprtimi očmi pogledati vanj. Zgodba o tistih, ki vedo, kaj vse bi lahko bili, pa niso.
Staša Prah: Umreti, spati, nemara sanjati et cetera (odlomek)