Ivica Buljan

2020

Naslov izvirnika:2020

Po motivih besedil Yuvala Noaha Hararija
Znanstveni kabaret
Krstna uprizoritev

Režiser

Ivica Buljan

  • Koproducenta
    Mestno gledališče ljubljansko, Cankarjev dom
  • Prevajalka
    Diana Koloini

Projekt 2020 želi celostno performativno prikazati izzive skorajšnje prihodnosti. Izhodiščna točka raziskovanja je leto 2020. V gledališču, denimo v opusu režiserke Ariane Mnouchkine, poznamo uprizoritve, ki rekonstruirajo pomembne letnice, kot so 1789, 1848, 1914 ali 1968. V leposlovju poznamo dela, ki so napovedovala prihodnost, denimo Orwellov roman 1984. Kubrickov genialni film 2001: Odiseja v vesolju je zastavil vprašanje, ali smo kot človeška vrsta zmožni shajati s prekrasnim sporočilom upanja, obarvanega s humanizmom.
Predstava 2020, navdihnjena z deli Yuvala Hararija, bo tematizirala usodo in evolucijo človeka. Analogije s Kubrickovo Odisejo 2001 nastajajo v filozofskem in alegoričnem pomenu. Kot je za osnovo filma služila kratka zgodba The Sentinel Arthurja C. Clarka, bodo Hararijeve misli postale izhodišče za dialoge, monologe, plesne in glasbene prizore v žanrski obliki znanstvenega kabareta. Naša ambicija je ustvariti pametno, zabavno in poučno umetniško delo o evoluciji, vesolju in našem prostoru v njem, o eksistencializmu in umetni inteligenci.
V prizadevanju, da bi ponudil odgovore na pomembna vprašanja našega obstoja, Harari postavlja v ospredje težnjo po nesmrtnosti ter izboljšanih telesnih in duhovnih sposobnostih ljudi kot prihodnjih projektov, v katere bo človeštvo kot kolektiv usmerilo svoja prizadevanja. 2020 (MMXX) bo prestopno leto, ki se bo po gregorijanskem koledarju začelo na sredo. To bo dvajseto leto tretjega tisočletja, dvajseto leto enaindvajsetega stoletja in prvo leto novega desetletja. Simbolika številk je več kot očitna. Leta 2020 bodo odprli veliko svetovno razstavo v Dubaju, priredili poletne olimpijske igre v Tokiu ter izvedli postbrexitovske volitve v Veliki Britaniji, konec leta pa bodo Britanci tudi dokončno izstopili iz Evropske unije. Famoznega 3. novembra bodo v Združenih državah Amerike izvedli predsedniške volitve. Pri NASI v letu 2020 načrtujejo misijo na Mars z namenom, da bi preučili naselitvene možnosti planeta in ga pripravili za prihodnje človeške misije. Načrtujejo tudi izstrelitev vesoljske sonde brez človeške posadke Evklid, katere namen bo preučevanje temne energije.
Liberija bo postala prva afriška država, v kateri bodo v zameno za pomoč pri razvoju povsem prenehali sekati drevesa. Norveška bo financirala obstanek gozdov v revnih državah, ki zaradi hitrega razvoja drvijo v ekološko katastrofo. Po navedbah Christiane Figueres, vodje Urada za podnebne spremembe pri Združenih narodih, bo leto 2020 kritično za omejevanje podnebnih sprememb in preprečevanje njihovih nepovratnih posledic. Leta 2020 bodo končali gradnjo stolpa Jeddah v Savdski Arabiji, ki naj bi postal najvišja zgradba na svetu. Na Poljskem naj bi dokončali raketni obrambni sistem Aegis Ashore.
Predstava se sprašuje o tem, kaj je dobro življenje. Osrednje vprašanje ne samo oblikuje kot filozofsko ali religiozno misel, temveč človeški obstoj postavlja na prvo mesto! Sprašujemo se, kako človeštvo uresničuje temeljni vrednoti: ljubezen in spoštovanje do drugega.
Problem vseprisotnosti smrti v človeškem umu nas navaja k temu, da se vprašamo, kako narediti življenje srečno in vznemirljivo. Katere so eksistencialne vrednote? Je svet racionalen ali kaotičen?
Kaj želimo na Zemlji? Pravzaprav to vprašanje določa obe predhodni. Umetnik išče smisel življenja kot Homer v Odiseji. Od kaosa do miru! Od izgnanstva do vrnitve k svoji družini in narodu. Od nesreče do radosti! Moder človek premaguje strah. Tako je zmožen ljubiti druge in misliti o njih. Danes živimo v družbah, ki jim vlada strah.
Modrec ni samo tisti, ki je premagal svoj strah, ampak tudi tisti, ki živi v sedanjem trenutku, ne v preteklosti in ne v prihodnosti. Seneka je zapisal, da nam »zaradi življenja v preteklosti ali prihodnosti zmanjkuje časa, ker ne živimo njegove edine prave razsežnosti«.
Citirajmo Spinozo: »Strasti, ki sta najbolj skrbeli Nizozemsko v njeni zlati dobi, sta bili upanje in strah, kajti oboje izvira iz negotovosti zaradi plodov prihodnosti.« Na podlagi številnih znanstvenih in umetniških citatov si bomo prizadevali zastaviti prava vprašanja.

Ivica Buljan

Premiera

januar 2020 Gallusova dvorana Cankarjevega doma

    2014 © Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Pravila in pogoji uporabe spletnega mesta   Politika varovanja osebnih podatkov