Igra Simone Semenič medtem ko skoraj rečem še ali prilika
o vladarju in modrosti (2011) je postavljena v nedoločeno
preteklost in v palačo, v kateri vladar z dvema ministroma
vodi državo. Vladar je, kot je to pogosto, samoljuben,
nadut in nagnjen k nasilju. Ministra pa sta z
dveh polov: eden ocenjuje krizo v državi stvarno in ima
konstruktivne predloge za rešitev težav, drugi sam
pomaga ustvarjati težave, ki zahtevajo vlado trde roke
in upravičujejo najrazličnejše dvomljive vladarske ukrepe.
Vladar seveda posluša drugega ministra: ker se v
izčrpani državi širijo revščina, lakota in nezadovoljstvo,
si je treba izmisliti zunanjega sovražnika in konsolidirati
vrste. Čeprav poteka igra Simone Semenič v skoraj
pravljično stiliziranem okviru, je neusmiljena anatomija
vladanja, vivisekcija ciničnih oblastniških strategij
in neskrupuloznih manipulacij. Kljub pridihu srednjeveškega
vladarskega absolutizma, ki ga avtorica
razgrinja z nekakšnim skorajda ubujevskim humorjem,
je vse boleče prepoznavno, vse tako zelo današnje.
Kruta igra, izpisana v zdaj že značilni radikalni pisavi
mlade dramatičarke, ki se prvič predstavlja občinstvu
Drame.
Iz gledališkega lista
Pravljični okvir v igri medtem ko skoraj rečem še ali prilika o modrosti in vladarju ima jasen namen; gre za prikaz nemoči na intimni in družbeni ravni, ki izhaja iz vprašanja, kako doseči vidnejše družbene spremembe; gre za poskus konfrontacije s svetom, v katerem glede na trenutne okoliščine še ni mogoče ničesar zares spremeniti. V ozadju igre kljub zavzetemu boju treh žensk lebdi resignirano prepričanje, da tako pač je. Neuspela stremljenja Nade, Vere in Ljube tragično propadejo skupaj z njihovo eksistenco v tem svetu – ozaveščanje ljudstva, aktivizem in poskus argumentiranega dialoga z vladarjem in njegovima pribočnikoma niso mogli spremeniti poteka dogodkov. Sofija resignirano privoli v poroko z Vladimirjem, vojna se bo zdaj neovirano razplamtela. Ali lahko Sofija kot modrost na kraljevskem prestolu še karkoli spremeni? To vprašanje se dejansko dotika že trenutka po končani drami, trenutka »potem ko je že rekla še«.
Eva Kraševec: Potem ko je že rekla še (odlomek)
Gledališki list spremlja tudi kratek film, ki povezuje intervjuje z Brankom Sobanom, Svetlano Slapšak, Tanjo Lesničar – Pučko, Suzano Tratnik in Anejem Korsiko.