Novice

S premiero veseloigre Razbiti vrč Drama zaokrožuje sezono 2018/19

Sezono 2018/19, ki jo je zaznamovalo preizpraševanje pojma intime z najrazličnejših osebnih in družbenih vidikov, bo na velikem odru zaokrožila uprizoritev večplastne komedije Heinricha von Kleista Razbiti vrč v režiji Vita Tauferja. Eno najznamenitejših Kleistovih iger in obenem kánonsko delo nemške romantike, ki prefinjeno analizira in podaja kritiko ne le takratnega stanja duha in družbe, je prevedel in jezikovno priredil Andrej Rozman Roza. Avtor dramaturške priredbe, dramaturg uprizoritve in skladatelj je Mate Matišić, scenograf Igor Pauška, kostumografka Barbara Stupica, oblikovalec svetlobe Pascal Mérat, lektor Arko in asistent režiserja Mitja Lovše. Igrajo Branko Šturbej, Jurij Zrnec, Marko Mandić, Polona Juh, Maruša Majer, Bojan Emeršič, Timon Šturbej, Vanja Plut, Matija Rozman in Zvezdana Mlakar. Predpremiera bo v petek, 12. aprila, ob 19.30, premiera pa v soboto, 13. aprila, ob 20.00. Prve ponovitve sledijo 15., 16., 17., 18. in 19. aprila ob 19.30 ter 20. aprila ob 18.00.

Kleist je Razbiti vrč žanrsko poimenoval veseloigra, a je dramsko besedilo vsekakor več kot le preprosta komedija. Čeprav besedilo bogatijo komične besedne igre, liki, dogajanje in razplet zgodbe, dramsko delo nastavlja ogledalo družbi, razkriva dvojno moralo in zlorabo moči. Režiser uprizoritve Vito Taufer tako poudari, da Kleist v Razbitem vrču »razvije zgodbo, študijo zapletene in kompleksne človeške nravi, obsojene na beganje med dobrim in zlim, zgodbo o zlorabi moči in oblasti, o pogoltnosti, pohoti, obsojenosti na življenje v krempljih banalnosti in banalnih uzurpatorjev moči in oblasti.« Prevod Andreja Rozmana Roze ne ohranja verzne strukture, a sledi izvirnemu Kleistovemu zapisu Razbitega vrča, brez vsebinskega spreminjanja dramske pisave ali poteka zgodbe, le Kleistov dramski lik gospe Marte je za lažje jambsko verzificiranje v slovenščini preimenovan v gospo Marjeto. Replike so prevedene v osrednjeslovenski pogovorni jezik, to podčrtuje tudi aktualnost odnosov med liki, pri nadzorniku Valterju pa je za poudarjanje njegove funkcije ohranjen zborni govor.

Darja Dominkuš, prejemnica Grün-Filipičevega priznanja za zadnji dve leti

Dramaturško delo Darje Dominkuš je v slovensko gledališko življenje vpisano že natanko štirideset let, če lahko štejemo k njeni bibliografiji že akademijsko produkcijo Mrożkovega Tanga v režiji Janeza Pipana, pri kateri je začenjala kot asistentka dramaturgije. Odtlej je delovala kot dramaturginja, publicistka in prevajalka. V njenem opusu je kar dvajset dramaturgij krstnih uprizoritev slovenske dramatike in več kot trideset moderne svetovne dramatike. Kot dramaturginja je prispevala k uprizoritvam klasične in sodobne slovenske in tuje dramatike. Že triintrideset let deluje v ljubljanski Drami, kjer je redno zaposlena.

Osem dramaturgij (Merlin ali Pusta dežela, Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, Zid, jezero, Sveti mož, Prekleti kadilci, Tatovi, Deklica s strunami in Ivanov) povsem raznorodnih dramskih organizmov v povezavi z osmimi raznoterimi režijskimi poetikami ustvarjalcev različnih generacij in kulturnih okolij je terjalo osem povsem različnih vizur in pristopov. Prav vsak med temi odrskimi organizmi pa je prežet z mislijo in odgovornostjo razpiranja vprašanj vsem, ki v njem ustvarjajo in ga obiskujejo.

Na oder Male drame prihajajo Pljuča, uprizoritev o neizprosno iskrenem sodobnem ljubezenskem odnosu

Nagrajeno dramsko delo Pljuča, prvo delo angleškega dramatika Duncana Macmillana, ki bo uprizorjeno na slovenskih odrih, prinaša vpogled v brutalno iskren odnos dveh tridesetletnikov, ki živita v nenehni negotovosti med izpraševanjem svojih vrednostnih meril in uresničevanjem osebnih ambicij. Mladi par, ki ga spremljamo v uprizoritvi, igrata Nina Ivanišin in Vito Weis. Dramo je v slovenščino prevedla Tina Mahkota, režiser je Žiga Divjak, dramaturginja Eva Kraševec, scenograf Igor Vasiljev, kostumografinja Tina Pavlović, lektorica Tatjana Stanič, avtor glasbe Blaž Gracar in oblikovalci luči Žiga Divjak, Vlado Glavan ter Igor Vasiljev. Premiera uprizoritve bo v petek, 29. marca, ob 20.00. Prve ponovitve bodo na sporedu 3., 4., 8., 9., 10. in 15. aprila ob 20.00. Zadnji aprilski ponovitvi bo sledil pogovor z ustvarjalci na odru Male drame.

Duncan Macmillan velja za enega najzanimivejših glasov sodobne britanske dramatike, ustvarja pa tudi kot režiser in performer za gledališče, film in televizijo. Njegova dramska dela, ki temeljijo na raziskovalnem pristopu, se dotikajo sodobnih družbeno-politično-ekonomskih tem vzgoje, izobraževanja, ustvarjanja družine, osebnostih motenj, okoljevarstvenih problemov, ipd. V igri Pljuča, avtor izpostavi intimno vprašanje ustvarjanja družine, a hkrati preizprašuje pomembna družbena in okoljevarstvena vprašanja. Kot v gledališkem listu zapiše dramaturginja Eva Kraševec, glavna lika v igri »iščeta ravnovesje med lastnimi pričakovanji glede partnerskega odnosa in družbeno odgovornostjo, med nenehnim načrtovanjem, v katero nas sili sodobno življenje, in spontanostjo in predvsem med svobodo ter ujetostjo.«

Tatjana Stanič, dobitnica nagrade ZDUS »Marko Slodnjak«

Iskrene čestitke gledališki lektorici Tatjani Stanič, ki ji je strokovna komisija za nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije za leto 2018 podelila nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Marko Slodnjak« za dveletno obdobje. Strokovno komisijo sestavljajo Marko Simčič, Nina Ivanišin in Livija Pandur (predsednica). V obrazložitvi so zapisali:

»Lektorica Tatjana Stanič je s svojim delom v slovenskih gledališčih, predvsem pa v matični hiši SNG Drama Ljubljana, nepogrešljiva ustvarjalka govorne podobe uprizoritev. Umetniško in osebno občutljivo, strokovno, ob natančnem poznavanju jezika se Tatjana Stanič ukvarja z literarnimi predlogami in konteksti, z razvojem sodobnega pogovornega jezika ter umetniško interpretacijo odrskega govora, ki ga zmeraj določa socialna oziroma funkcijska zvrstnost besedila. Njeno intenzivno, kontinuirano delo z igralci, ki tako vzdržujejo tudi svojo govorno kondicijo, preizprašuje govorne nianse besedil, slogovne posebnosti, plastenje dramske pisave in prepletanje jezikovnih ravni, da besedilo zaživi kot literarna umetnina in kot živa materija, pregiben in sodoben odrski govor, ki v našem gledališkem prostoru postavlja najvišje standarde. Tatjana Stanič v sodelovanju z najbolj vznemirljivimi slovenskimi in evropskimi režiserji vedno znova krepi zavedanje o skoraj neskončnih možnostih ustvarjalnosti v jeziku in odrskem govoru, s svojo izjemno metodo pristopa k jeziku pa omogoča igralski polet, ki je nujen za vsako gledališko uprizoritev.«

Nagrade bodo podeljene na otvoritvi 49. Tedna slovenske drame 27. 3. v Prešernovem gledališču Kranj. Nagrade bo podelila predsednica društva Saša Pavček.

2014 © Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Pravila in pogoji uporabe spletnega mesta   Politika varovanja osebnih podatkov