S krstno uprizoritvijo sodobne dramske opere Deklica s strunami se nova sezona 2018/19 začenja tudi v Mali drami

Avtorja Deklice s strunami, prve sodobne dramske opere v koprodukciji ljubljanske Drame in gledališča Moving Music Theatre iz Bitole, sta priznani makedonski glasbenik in gledališki ustvarjalec Marjan Nečak ter uveljavljena hrvaška pisateljica in dramatičarka Maja Hrgović. Znamenita makedonska pesnica Ana Bunteska pa je za to priložnost napisala pesmi, ki jih v predstavi v živo pojeta prvaka igralskega ansambla Drame Barbara Cerar in Uroš Fürst. S krstno uprizoritvijo sodobne in aktualne igre o glasbenici, ki potuje z vlakom po današnji Evropi in išče svoj prostor v njej, se Marjan Nečak slovenskemu občinstvu prvič predstavlja v vlogi režiserja, hkrati pa tudi kot skladatelj, scenograf in oblikovalec luči. Dramaturginja in prevajalka je Darja Dominkuš, kostumografinja Nataša Filipović, lektorica Tatjana Stanič, avtor videa Marin Lukanović, koreograf pa Žigan Krajnčan. Premiera bo v petek, 28. septembra, ob 20.00 na odru Male drame. Današnja novinarska konferenca je potekala na vlaku, kar so prijazno omogočile Slovenske železnice. 

Deklico s strunami avtor in režiser Marjan Nečak opisuje kot »metaforično dramsko-glasbeno partituro, ki z lahkoto plava v glasbenih slogih od roka, popa, elektronske glasbe z globinskim občutjem cirkuškega zvoka do opere kot kulminacijske točke čustev in interpretacije obeh solistov«. Uprizoritev skozi formo sodobne dramske opere, ki povezuje dramsko gledališče, video in glasbena izrazna sredstva, slika življenjsko pot violinistke; od deklice, ki je hotela postati vrhunska glasbenica, pa je oče zapravil denar za njeno šolanje, do starke, ki še zmeraj išče svoj prostor pod evropskim nebom, potem ko je vse življenje preživela kot ulična glasbenica. Igra jo Barbara Cerar. Težka ekonomska situacija, zapleten odnos s propadlim očetom – igra ga Uroš Fürst –, iskanje prostora v današnji Evropi, ki je vse bolj izključujoča, prepredena z žicami, zidovi in vsakršnimi omejitvami, vse to spominja na položaj številnih nadarjenih posameznikov, ki ta hip iščejo zavetje, v katerem bi lahko razvili svoje potenciale. Violinske strune v predstavi simbolizirajo kažipot, hkrati pa postajajo bodeče žice, ki glasbenico ovirajo na poti do želenega cilja.

2014 © Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Pravila in pogoji uporabe spletnega mesta   Politika varovanja osebnih podatkov