Novice

Alice v postelji premierno na odru Male drame

V petek, 8. novembra, ob 20.00 bo v Mali drami premierno predstavljena prva slovenska uprizoritev igre Alice v postelji znamenite ameriške filozofinje, literarne ikone šestdesetih let in vsestranske ustvarjalke Susan Sontag. Prvo in edino v celoti objavljeno dramo Sontagove, v kateri avtorica poglobljeno razmišlja o ženskah, o njihovih bolečinah in samozavedanju, je režijsko in scenografsko prenesel v Malo dramo Dorian Šilec Petek. Igro v osmih prizorih je v slovenščino prevedla Darja Dominkuš, v uprizoritvi pa igrajo Maša Derganc, Sabina Kogovšek, Vojko Zidar, Saša Tabaković, Iva Babić, Eva Jesenovec, Veronika Drolc in Timon Šturbej. Dramaturginja uprizoritve je Staša Prah, scenograf Dorian Šilec Petek, kostumografinja Tina Bonča, avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar, lektorica Tatjana Stanič in oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak. Prve ponovitve bodo na sporedu 9., 11., 15., 16., 18., 26., 27. in 30. novembra.

Avtorica Susan Sontag je Alice v postelji napisala v dveh tednih januarja 1990. Deset let prej pa naj bi v Rimu med vajami za pozno igro Luigija Pirandella Kot me ti hočeš v sanjah videla Alice od začetka do konca. »Mislim, da sem se vse svoje življenje pripravljala na Alice v postelji. Torej igro o ženski žalosti in jezi; in, navsezadnje, igro o domišljiji. O realnosti duševne ječe. O zmagoslavju domišljije. Toda zmage domišljije niso dovolj,« zapiše Sontagova v spremni besedi igre, prevedeni in objavljeni v gledališkem listu uprizoritve pod uredniškim naslovom Genialna sestra.

Igra, ki jo je Sontagova razdelila na osem prizorov in označila za fikcijo, temelji na resnični osebi, Alice James (igra jo Maša Derganc), edini hčerki in najmlajši od petih otrok izjemno ugledne ameriške družine v devetnajstem stoletju. Oče, dedič velikega poslovnega premoženja, je zaslovel kot pisec o verskih in moralnih temah. Čudaški človek močne volje, ki je pri trinajstih v nesreči izgubil nogo, je bil glavni učitelj svojih otrok in jih je že v zgodnji mladosti večkrat peljal v Evropo. Ko je imela Alice James trideset let, naj bi očeta soočila s svojo željo, da bi naredila samomor. Najprej jo je resno oštel, potem pa dal svoje privoljenje. Leta 1884 se je preselila v London, kjer se je ustalil njen brat Henry (Harry, igra ga Saša Tabaković), in tam priklenjena na posteljo preživela naslednjih sedem let in pol, vse do smrti zaradi raka na dojki.

Zadnje ponovitve velike uspešnice Jez v Kozlerjevi dvorani Pivovarne Union

Zadnje štiri ponovitve Jeza Conorja McPhersona v režiji Mileta Koruna in z odlično igralsko zasedbo: Saša Pavček, Ivo Ban, Branko Šturbej, Igor Samobor in Aleš Valič bodo v četrtek, 7., soboto, 9., sredo, 13., in petek, 15. novembra, ob 19.00 v Kozlerjevi dvorani Pivovarne Union.

Zadnja ponovitev bo tudi slavnostna, saj bo predstava Jez odigrana že dvestotič!

Vabljeni, da si še zadnjič ogledate podeželski pub nekje bogu za hrbtom, kjer štirje domačini in pred kratkim priseljena novinka ob večerni pijači neobvezno klepetajo. Kot je v navadi ob takšnih priložnostih, se iz šaljivega dialoga začnejo luščiti zgodbice. Zgodbice o duhovih in najrazličnejših nadnaravnih pojavih, ki so jih skusili vaščani, so bolj smešne kot srhljive, dokler ...

Vstopnice za predstave v Kozlerjevi dvorani so na voljo pri blagajni Drame in prek spletne prodaje. Vhod v Kozlerjevo dvorano je čez teraso Pivnice Union na Celovški cesti 22. Tam vas bodo pričakale hostese in pospremile v dvorano.

V soboto, 2. 11., bo blagajna zaprta

Blagajna Drame bo od četrtka, 31. oktobra, do nedelje, 3. novembra, zaprta. Ponovno bo odprta v ponedeljek, 4. novembra, ob 14.00 (v tem času lahko kupite vstopnice v spletni prodaji). Hvala za razumevanje.

Ali: Strah ti pojé dušo najboljša uprizoritev pretekle sezone po izboru Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije

Uprizoritev Ali: Strah ti pojé dušo je prejemnica nagrade Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev pretekle sezone (2018/19).

Iz utemeljitve: »Predstava Ali: Strah ti pojé dušo na prizorišču zapuščene industrijske hale na podlagi Fassbinderjevega filma izpelje prerez konkretnih družbenih, rasnih in razrednih protislovij, pri čemer podloženo aktualnost razvije s precizno občutljivostjo. Režija Sebastijana Horvata premišljeno in razplasteno uravnava specifično prostorsko situacijo, minimalistične, vendar vrhunske igralske geste, kadriranje pogledov in zamrznitve z nevsiljivim komentarjem, ki jih v uprizoritvi pomensko nadgradi s spremembo scenske razporeditve, z umestitvijo bližine mnoštva teles pa učinkovito vzpostavi točko kondenzirane napetosti.«

Nagrade za uprizoritev Ali: Strah ti pojé dušo na 54. Festivalu Borštnikovo srečanje

Strokovna žirija 54. Festivala Borštnikovo srečanje v Mariboru je podelila Borštnikovi nagradi za igro Nataši Barbari Gračner za vlogo Emmi in Iztoku Drabiku Jugu za vlogo Salema, Sebastijanu Horvatu pa posebno nagrado žirije za umetniško gesto.

Na Fassbinderplacu (Železniški muzej) si lahko predstavo Rainerja Wernerja Fassbinderja v režiji Sebastijana Horvata Ali: Strah ti pojé dušo ogledate 28. ali 30. oktobra. To bosta zadnji ponovitvi pred pomladjo 2020.

Platonov Simpozij v režiji Luke Marcena premierno v Mali drami

V Mali drami bo v petek, 18. oktobra, ob 20.00 premiera avtorskega projekta Simpozij v režiji Luke Marcena, ki je v okviru platforme Čakajoč Supermana nastal po znamenitem Platonovem Simpoziju, enem ključnih filozofskih diaologov in premislekov o ljubezni. V koprodukciji SNG Drama Ljubljana in AGRFT igrajo Petra Govc, Lucija Harum, Maja Končar, Ana Pavlin, Nina Valič, Nika Vidic in Barbara Žefran. Dramaturginja je Tery Žeželj, scenografinja Sara Slivnik, kostumografinja Ana Janc, avtor glasbe Martin Vogrin, lektorica Kristina Anželj, koreografka Aja Zupanec in oblikovalec svetlobe Vlado Glavan. Avtorji priredbe in dodatnih besedil so ustvarjalci uprizoritve. Prva ponovitev bo na sporedu že v soboto, 19. oktobra, ob 20.00 v Mali drami.

Ustvarjalci avtorskega projekta Simpozij so tekom študijskega procesa preizpraševali pravila in značilnosti ljubezni ter tako kot Platon postopoma prihajali do spoznanja, da ljubezni ni mogoče definirati, saj o njej vemo premalo. Ljudje smo zazamovani s serijo romantičnih idealov, s frazami, ki slikovito opisujejo ljubezenske občutke, z zgodbami, pravljicami in pesmimi, ki definirajo naša pričakovanja in razumevanje tega čustva, z določenimi narativi, s katerimi sami zapišemo osebne zgodbe v lasten spomin ... Zato so se avtorji uprizoritve odločili, da bodo izhajali predvsem iz zbirke najrazličnejših neskončnih zgodb, ki jih piše ljubezen, saj jih posamezniki potrebujemo za lažje razumevanje sebe in drugih.

2014 © Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Pravila in pogoji uporabe spletnega mesta   Politika varovanja osebnih podatkov