Novice

SNG Drama Ljubljana z navdušenjem odpira svoja vrata

Drage obiskovalke in dragi obiskovalci gledališč, z veseljem vam sporočamo, da bomo zaradi izboljšane epidemiološke slike po dolgih mesecih zaprtja v soboto, 15. maja, na široko odprli vrata našega gledališča. Ker dvorane še nekaj časa ne bodo smele biti povsem polne, bodo predstave najprej na ogled abonentom.

Na predstavah in drugih dogodkih upoštevamo preventivna NIJZ navodila in priporočila ter zagotavljamo vse pogoje za varen obisk. Udeležba je po vladnem odloku dopustna le ob negativnem testu, cepljenju ali prebolelosti covida-19. Dokazil ne potrebujejo mlajši od 18 let, ki se dogodkov udeležijo z ožjimi družinskimi člani ali skrbniki.

Skrbno pripravljamo program in usklajujemo termine, da se bomo čim prej spet lahko družili v živo. O vseh podrobnostih vas bomo sproti obveščali.

#odprimogledališča

Zapustil nas je Tone Homar

Z žalostjo sporočamo, da se je v 94. letu poslovil Tone Homar, izjemno nadarjen in cenjen gledališki in filmski igralec. Skoraj štiri desetletja je kot član igralskega ansambla Drame sooblikoval izjemne odrske mojstrovine, navduševal pa nas ni samo na odrskih deskah, kjer je najpogosteje blestel v karakternih vlogah komičnih likov, temveč tudi v filmskih in radijskih igrah. Na odru ljubljanske drame je odigral več kot 100 vlog, za svoje igralske dosežke je leta 1985 prejel nagrado Duše Počkaj Združenja dramskih umetnikov Slovenije za izjemne igralske dosežke v minulem letu.

Iskreno sožaljem vsem bližnjim in vsem, ki žalujete z nami.

Dragi Tone, neizmerno te bomo pogrešali.

S tremi predstavami Škorpijon za tri gledalce Drama simbolno odpira svoja vrata v okviru pobude #odprimogledališča

Uprizoritev Škorpijon Véronique Olmi v režiji Nine Šorak, ki je minuli vikend s spletnima prenosoma virtualno že vstopila v več sto domov, bodo v parterju Male drame smeli spremljati le trije gledalci iz različnih gospodinjstev. Tako namreč predpisuje Odlok o začasni omejitvi ponujanja kulturnih storitev, ki med ostalimi varnostnimi ukrepi ohranja tudi zahtevo po 20 kvadratnih metrih zaprte javne površine na obiskovalca.

SNG Drama Ljubljana želi s to simbolno gesto odpiranja opozoriti, da položaj gledališke umetnosti kljub izboljševanju splošne epidemiološke slike in sproščanjem različnih vidikov družbenega življenja in udejstvovanja ostaja zapostavljen in vse bolj ranljiv. Po dolgotrajni zaprtosti je za gledališča izjemnega pomena, da lahko ob odpiranju čim bolj živahno nadaljujemo s procesom ustvarjanja in igranja predstav pod pogoji, ki bi ob zagotavljanju varnosti v gledališke dvorane čim prej in v čim večji meri vrnile gledalce. 

Prvo slovensko uprizoritev drame Škorpijon, ki zelo odkrito naslavlja družbeno perečo in vse bolj aktualno problematiko ksenofobije in nesprejemanja drugačnosti, bodo igralci Saša Pavček, Bojan Emeršič, Iva Babić in Saša Tabaković odigrali 11., 13. in 15. maja ob 20.00 za skupaj le devet gledalcev.

Zato #odprimogledališča pod pogoji, ki bi bili tudi čim bolj prijazni, sproščeni in občutljivi do občinstva in ustvarjalcev gledaliških prireditev.

Premierno v Mali drami: Škorpijon Véronique Olmi v režiji Nine Šorak (7. in 8. 5. ob 20.00)

Z v živo odigranima spletnima prenosoma se bo zaključil proces nastajanja prve slovenske uprizoritve drame Škorpijon Véronique Olmi v režiji Nine Šorak. V uprizoritvi, ki zelo odkrito naslavlja družbeno perečo problematiko nesprejemanja drugačnosti in izrazito korespondira z našo družbeno stvarnostjo, igrajo Saša Pavček, Bojan Emeršič, Iva Babić in Saša Tabaković. Igro vsestranske francoske avtorice in umetnice je prevedel Primož Vitez, dramaturg je Rok Andres, scenograf Branko Hojnik, kostumografinja Tina Pavlović, avtor glasbe Laren Polič Zdravič, avtorica videa Vesna Krebs, oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš in lektorica Klasja Kovačič. Spletni prenos premiere bo na sporedu v petek, 7. maja, in ponovitveni v soboto, 8. maja, ob 20.00 na drama.kupikarto.si/vzivo. Gostiteljica premierskega večera bo članica igralskega ansambla Drame Sabina Kogovšek. Posnetek neposrednega prenosa iz Male drame bo na sporedu v torek, 25. maja, ob 20.00. 

V soboto, 8. maja, bo po neposrednem prenosu v živo odigrane ponovitve sledil spletni pogovor z ustvarjalci uprizoritve na platformi Zoom, s prenosom na uradni YouTube in Facebook strani Drame. Vprašanja, ki bi jih radi že vnaprej zastavili ustvarjalcem, lahko pošljete na e-naslov info@drama.si.

Avtorski projekt Nine Ivanišin: Moj prvi informans z delovnim naslovom Sea Wall (16. in 17. 4. ob 20.00)

Moj prvi informans z delovnim naslovom Sea Wall avtorice Nine Ivanišin bo doživel predstavitev v okviru platforme Drama Laboratorij z neposrednima spletnima prenosoma premiere, odigrane v petek, 16. aprila, ob 20.00, in reprize, odigrane v soboto, 17. aprila, ob 20.00 v študijski sobi SNG Drama Ljubljana. V uprizoritvi, katere del je tudi monodrama priznanega britanskega dramatika Simona Stephensa v prevodu Jureta Škerla z naslovom V morju zid, igra Klemen Janežič. Avtor glasbe in izvajalec je Luka Ipavec.

Članica igralskega ansambla Drame Nina Ivanišin raziskuje informans kot hibrid med informacijo in performansom ali predavanjem in performansom. Avtorica projekt opiše kot plod svojih osebnih razmislekov o preteklosti gledališča in potrebi po artikulaciji dosedanjih dognanj in artikulaciji novih vprašanj, pri čemer gre predvsem za preizkus same sebe.

Mednarodna poslanica ob svetovnem dnevu gledališča 2021

»To so za uprizoritvene umetnosti res težki časi in številni umetniki, tehniki in gledališki mojstri le s težavo ostajajo v poklicu, ki je že tako poln negotovosti.

Morda pa so prav zaradi te vedno navzoče negotovosti sposobnejši to pandemijo preživeti s humorjem in pogumom.

Njihova domišljija se je v teh novih okoliščinah že prelila v inovativne, zabavne in ganljive načine komunikacije, seveda v veliki meri po zaslugi spleta.

Ljudje drug drugemu pripovedujejo zgodbe, vse odkar so na planetu. In lepa gledališka kultura bo živela, dokler bomo tu ostali.

Potreba po ustvarjanju, ki žene pisce, oblikovalce, plesalce, pevce, igralce, glasbenike, režiserje, ne bo nikoli zamrla in bo prav kmalu spet vzcvetela, polna nove energije in novega razumevanja sveta, ki si ga delimo.

Komaj čakam!«

Avtorica poslanice: gledališka, filmska in televizijska igralka Helen Mirren iz Združenega kraljestva

Prevod: Barbara Skubic

Slovenska poslanica ob svetovnem dnevu gledališča 2021

Spoštovane ustvarjalke in ustvarjalci, ljubiteljice in ljubitelji gledališča,

praznujemo mednarodni praznik uprizoritvene umetnosti, te sladke rože navdiha.

Umetniki njeno bistvo raznolikih estetskih prijemov negujemo s svobodno mislijo, z vrednotenjem sveta, ki zna oblikovati jasna stališča in spodbujanjem čutenja, ki lahko zaobjame najgloblje človekove premise. Koliko silnic na razmeroma majhnem prostoru, ki se imenuje oder!

Zadnje leto ni bilo prijazno. Ne samo zaradi epidemije, ki je obrnila svet na glavo in v našem primeru onemogočila neposreden stik publike z igralci, ampak ker je v času, ki si ga delimo z drugimi sodržavljani, razgalila krizo družbenih vrednot. Ta se je zažrla v vse pore intimnega in javnega življenja in gledališče ni pri tem nobena izjema.

Ko je lakota, je lakota za vse. Občutek, da nam lahko z ignoranco uspe po medvedje hibernirati krizo, je varljiv. Ob takšnem tempu degradiranja postulatov občega dobrega pomladi ne bo.

Odgovornost za to mora prevzeti politika. Ta zaradi vsako leto ponavljajočega se splošnega nezanimanja in vedno večjega zanemarjanja kulturne perspektive ni znala, ni zmogla, ni hotela zaščititi raznoterih umetniških praks in najbolj ranljive skupine samozaposlenih. Raje se je zaprla v marmornate pisarne in pojasnjevala svoje nepremišljene poteze prek pisem bralcev dnevnega časopisja. Tudi očitek o poskusih demontaže kulturnih institucij, organiziranega strukturnega delovanja in urejenih delovnih razmerij je več kot upravičen. Spomnimo se namernega sprenevedanja, ko je vladajoča politika samovoljno odtegovala finančna sredstva kolegom s filmskega področja, ki so jim bila priznana po zakonu. Kar počne še danes, ta trenutek. Zato bojazen, da bo vsak hip ravnala enako vulgarno tudi v primeru drugih, ni odveč.

Še posebej ob znanem in neumornem imenovanju politično sprejemljivih kadrov na vodilna mesta ne glede na njihove reference.

Odgovornost za to mora prevzeti kulturna srenja. Ta je s politiko delila splošno nezanimanje za lastno perspektivo kljub občasnim protestom in umetniškimi akcijami pred resornim ministrstvom. Na stran je postavila profesionalno poštenost, umetnostna omika pa se je morala umakniti zasebnim interesom in njihovemu finančnemu napredovanju. Znotraj umetniških cehov prevladujejo klani in prijateljske povezave, moralnih avtoritet, ki bi zmogle presekati njihove gordijske vozle, pa je vse manj. Posamezniki in posameznice se v svojih javnih nastopih, z redkimi izjemami, načeloma ne želijo ostreje opredeljevati do zagat, ki nas pestijo. Tudi takrat ne, kadar se jih javno pozove. Samo poglejmo, kako nezrelo smo se odzvali na primere spolnih zlorab in nasilja na Agrft. Ko je odjeknila žalostna novica, so bila družbena omrežja polna podpore žrtvam. Tudi profesorski zbor akademije se je razumevajoče zdrznil. A nadaljnji razplet kaže, da smo prej vešči predstave za javnost kot pa smelih in dobronamernih potez, ki bi v zamegljeno sfero prinesle svežega vetra, da se malo nadihamo. Profesorji, ki so imeli utemeljen občutek, da bo z razlogom padlo po njih, so namesto odstopa, kot je to storil direktor berlinskega gledališča, da bi ohranil integriteto institucije, ki jo predstavlja, kljub temu da se uradni pregon proti njemu še niti ni začel, raje »na zalogo« odšli na bolniški stalež. No, morda so nekateri še zamomljali, da se nekje vendarle čutijo krive.

A sedaj ne počnejo nič drugega kot samo potrpežljivo čakajo, da nevihta mine. Le zakaj ne bi, če je grmenja kulturne javnosti vse manj, ker ta raje fotografira svoje dlani z napisom #nisisama, kot pa pozorno spremlja razvoj dogodkov. Čakajo in se počasi pripravljajo na karierno rehabilitacijo, da bodo končno spet lahko nezamenljivi nadaljevali s predavanji in delom v gledališču. Pri tem jim verjetno pomagajo kolegi, ki so jim dolžni kakšno uslugo, ali pa soborci in somišljeniki v estetiki, vseeno. Kulturna srenja pa pri tem pozablja, da ne potrebujemo samoumevnih pisem podpore in zgražanja, tudi akademskega zbora ne, ampak poteze, ki so javne in se ne skrivajo za demagogijo internih postopkov.

Tudi v gledališčih ni nič bolje. Združenje dramskih umetnikov Slovenije in Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev sta pred tedni vodstvom večjih gledališč poslala pismo, v katerem sta prosila za njihova stališča o spolnih zlorabah in nasilju na delovnem mestu ter o tem, kako bodo takšna dejanja v prihodnje prepoznavali, jih regulirali in sankcionirali ter tako zaščitili svoje zaposlene. Dejstvo je, da do danes na to pismo še vedno niso odgovorili vsi. Se res lahko čudimo, če pa niti Kolegij direktorjev slovenskih gledališč ni zmogel enega stavka, da bi vsaj načelno obsodil tovrstna dejanja?

Odgovornost mora prevzeti vsak od nas. Vsakokrat, ko smo ob nepoštenem delovanju moralno kompromitiranih oseb obrnili glavno stran, namesto da bi opozorili na nepravilnosti, boječ se za svoje pozicije ali eksistenco, smo pripomogli k realnosti, ki jo živimo. Tudi takrat, ko so bile situacije bolj benigne kakor primeri zlorab ali nasilja. Tudi takrat, ko se recimo nismo strinjali z nečim, pa smo mnenje za vsak slučaj raje zadržali zase.

Vsaka takšna poteza je hromila umetniški oder, njegovo poetiko in svobodo, ki nam je dana, da o njej premišljujemo in se analiziramo.

Gregor Strniša, pozabljen slovenski poet, v eni od svojih dram zapiše: »Mesto šumi skozi podrta vrata. Strehe več ni. Med zidovi stojimo, a nad nami nebo.«

Dragi kolegi in kolegice, ob prazniku gledališča nam želim, da bi ob letu osorej stali drug ob drugem in da bi se neba, v katerega zdaj prazno uperjamo svoj pogled, zmogli tudi dotakniti. Šele takrat bo naše prijazno povabilo publiki, naj se po končani epidemiji z nami vrne v gledališče, zares iskreno.

Saša Tabaković, dramski igralec

Nina Valič je prejemnica priznanja ZDUS za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih

Igralka Nina Valič, članica SNG Drama Ljubljana, s svojim talentom, osebnostjo in odnosom do dela obogati delo na vsaki predstavi. Njena igra je usmerjena v predstavo kot celoto, nikoli namenjena osebni afirmaciji. Večplastnost njene odrske osebnosti deluje na vsa čutila gledalca in omogoča hipno identifikacijo z likom, ki ga igra. V zrelem obdobju svojega igralskega ustvarjanja Nina Valič preseneča z izjemno zanimivimi obrazi svojih likov, ki jih oblikuje z doslednim vključevanjem v raznolike uprizoritvene koncepte, z natančno in do zadnjih podrobnosti izdelano igro in tudi s svojo osebno zrelostjo. To velja tako za njeno Lindo v uprizoritvi Tatovi Deae Loher v režiji Ivane Djilas kot za vloge v uprizoritvi Požigi Wajdija Mouawada v režiji Nine Rajić Kranjac, v katerih se izkaže kot izjemno močna interpretka z nepogrešljivo odrsko prezenco, ki spretno manevrira po poetični pokrajini besedila, pri čemer ostaja zvesta iskanju strnjene in jasne misli.

2014 © Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Pravila in pogoji uporabe spletnega mesta   Politika varovanja osebnih podatkov