Želim si … je besedna zveza, ki lahko spregovori o posamezniku na najiskrenejši način, saj se dotika polja njegovega intimnega hrepenenja; v uprizoritvi se prepletajo zgodbe, v katerih spremljamo posameznikove želje po sproščenem prijateljstvu in sprejetosti v družbi, občutke negotovosti in strah pred neuspehom, zavrnitvijo ali osamljenostjo, občutke zaljubljenosti in nemoči. Želim si … govori o željah, potrebah in negotovosti posameznika v današnjem času, spregovori o individualnosti, še bolj pa o potrebi po skupnosti in o nekaterih trenutkih, ki nas zaznamujejo za celo življenje ter o soočenju z lastnimi željami in strahovi. Zgodba vsakega posameznika je unikatna, vendar si kljub različnosti med njimi in raznoterostjo problemov delijo skupno željo: da bi lahko bili to, kar so, in da bi kljub temu ali prav zato bili sprejeti v družbi. Želim si … je uprizoritev, ki razkriva notranje življenje šestih protagonistov, obenem pa je priložnost za razmislek o iskreni želji ter o odgovoru na vprašanje, ki si ga morda ne postavimo pogosto, a nas vseeno opredeljuje in osmišlja: »Česa si pravzaprav želim?«
Eva Kraševec, Česa si želim (odlomek)