Režiser
Mihail Afanasjevič Bulgakov
Zarota svetohlincev, Molière
Naslov izvirnika: Кабала святош (Мольер)
Premiera
18. april 2009
Veliki oder
Trajanje:
90 minut, brez odmora
Molière, kralj, Tartuffe, ženske, tajna loža, Cerkev. To so osrednje niti, nevarno prepletene, okrog katerih je Bulgakov spletel svojo igro Molière ali Zarota svetohlincev. Zgodba o nastanku Tartuffa je nekaj posebnega: izjemna, a hkrati tudi vzorčna. Prepoved, ki je celih pet let visela nad komedijo, ni samo najbolj znamenit primer cenzure v zgodovini gledališča, ampak dogodek, v katerem se je eksemplarično zaostrilo razmerje med umetnostjo in oblastjo, med ustvarjalno prodornostjo in skritimi vzvodi moči, med razkošjem svobodnega duha in dogmo.
Kaj vse stoji za takšno prepovedjo, da zadene umetnika na višku njegovih ustvarjalnih moči in slave? Kdo vse izmed vzvišenih, posvečenih in močnih se je čutil razgaljenega v komediografovi kritiki obsedencev in svetohlincev? Kaj vse so uporabili, da bi ga uničili? Bulgakov natančno ve, da uničenje ustvarjalca nikoli ni načelno dejanje, naj se še tako sklicuje na zvestobo čisti veri. Umazana igra je, polna intrig, podtikanj, izsiljevanj in laži. In neverjetne nizkotnosti, poniglavosti in vulgarnosti onih, ki se vsekozi sklicujejo na Boga. Zarota, ki zna uporabiti čisto vse. In vse uniči: iznakažena ljubezen, izneverjeno prijateljstvo, uničeno zdravje, ubito življenje.
Mihail Bulgakov se z Molièrom in zgodbo o Tartuffu ni ukvarjal samo zaradi njune historične zanimivosti. Avtor slovitega romana Mojster in Margareta se je skoraj vse svoje ustvarjalno življenje intenzivno posvečal gledališču. Napisal je številne igre, večina teh pa je bila zelo hitro prepovedana, nekatere sploh nikoli uprizorjene. Življenje in ustvarjanje v stalinistični Sovjetski zvezi je nemara imelo zgolj kakšno potezo, ki je spominjala na Francijo pod Ludvikom XIV. in Družbo presvetega zakramenta. A v Molièru je Bulgakov prepoznal svoj lik. V romanu o njegovem življenju (napisal ga je leta 1933) in v igri Molière (1929) je slovitega francoskega komediografa slikal skozi prizmo lastne situacije. Zgodovinske podrobnosti je v igri priredil, zato pa umetnikov konflikt z oblastjo uprizoril kot univerzalno podobo ustvarjanja gledališča v precepu z realnostjo.
Ustvarjalci
Avtorska ekipa
Igralska zasedba
Jean Baptiste Poquelin de Molière
Madeleine Béjart
Armande Béjart de Molière
Alja Kapun
Mariette Rival
Alja Kapun
Maskirana neznanka
Charles Varlet de la Grange
Marki de Charron
Zaharija Moirron
Philibert du Croisy
Pravični čevljar
Brat Zvestoba
Jean Jacques Bouton
Ludvik Veliki
Marki d’Orsigny
Marki de Lessac
Slepar s klavecinom
Oče Bartolomej
Šepetalec
Igralec
Brat Sila
Igralci nastopajo tudi kot Člani Bratovščine svete zaveze v maskah in črnih plaščih, Dvorjani, Mušketirji in drugi.