Dostopnost
Search
Close this search box.

Mihail Afanasjevič Bulgakov

Zarota svetohlincev, Molière

Naslov izvirnika: Кабала святош (Мольер)

Premiera

18. april 2009

Veliki oder

Trajanje:

90 minut, brez odmora

Režiser

Tomi Janežič

Ustvarjalci

Avtorska ekipa

PREVAJALEC

Milan Jesih

Drama Igralec: Milan Jesih | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALEC PROSTORA IN LUČI

Tomi Janežič

Drama Igralec: Tomi Janežič | odpri ustvarjalca

KOSTUMOGRAF

Leo Kulaš

Drama Igralec: Leo Kulaš | odpri ustvarjalca

SKLADATELJ IN OBLIKOVALEC ZVOKA

Tomaž Grom

Drama Igralec: Tomaž Grom | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALEC VIDEO PROJEKCIJ

Gregor Božič

Drama Igralec: Gregor Božič | odpri ustvarjalca

ASISTENT PRI OBLIKOVANJU PROSTORA

Samo

Drama Igralec: Samo | odpri ustvarjalca

LEKTORICA

Barbara Korun

Drama Igralec: Barbara Korun | odpri ustvarjalca

KOREOGRAFINJA

Tanja Skok

Drama Igralec: Tanja Skok | odpri ustvarjalca

ASISTENTKA REŽISERJA

Špela Trošt

Drama Igralec: Špela Trošt | odpri ustvarjalca

V PREDSTAVI JE UPORABLJENA TUDI GLASBA JEAN-BAPTISTA LULLYJA.

Drama Igralec: Zarota svetohlincev, Molière | odpri ustvarjalca

Igralska zasedba

Janez ŠkofDrama Igralec: Janez Škof | odpri igralca

Jean Baptiste Poquelin de Molière

Nataša Barbara GračnerDrama Igralec: Nataša Barbara Gračner | odpri igralca

Madeleine Béjart

Maša DergancDrama Igralec: Maša Derganc | odpri igralca

Armande Béjart de Molière

Alja Kapun

Mariette Rival

Alja Kapun

Maskirana neznanka

Ivo Ban

Charles Varlet de la Grange

Ivo Ban

Marki de Charron

Saša TabakovićDrama Igralec: Saša Tabaković | odpri igralca

Zaharija Moirron

Rok ViharDrama Igralec: Rok Vihar | odpri igralca

Philibert du Croisy

Rok ViharDrama Igralec: Rok Vihar | odpri igralca

Pravični čevljar

Rok ViharDrama Igralec: Rok Vihar | odpri igralca

Brat Zvestoba

Bojan EmeršičDrama Igralec: Bojan Emeršič | odpri igralca

Jean Jacques Bouton

Bojan EmeršičDrama Igralec: Bojan Emeršič | odpri igralca

Ludvik Veliki

Matija RozmanDrama Igralec: Matija Rozman | odpri igralca

Marki d’Orsigny

Jurij ZrnecDrama Igralec: Jurij Zrnec | odpri igralca

Marki de Lessac

Jurij ZrnecDrama Igralec: Jurij Zrnec | odpri igralca

Slepar s klavecinom

Jurij ZrnecDrama Igralec: Jurij Zrnec | odpri igralca

Oče Bartolomej

Jurij ZrnecDrama Igralec: Jurij Zrnec | odpri igralca

Šepetalec

Jurij ZrnecDrama Igralec: Jurij Zrnec | odpri igralca

Brat Sila

Igralci nastopajo tudi kot Člani Bratovščine svete zaveze v maskah in črnih plaščih, Dvorjani, Mušketirji in drugi.

Molière, kralj, Tartuffe, ženske, tajna loža, Cerkev. To so osrednje niti, nevarno prepletene, okrog katerih je Bulgakov spletel svojo igro Molière ali Zarota svetohlincev. Zgodba o nastanku Tartuffa je nekaj posebnega: izjemna, a hkrati tudi vzorčna. Prepoved, ki je celih pet let visela nad komedijo, ni samo najbolj znamenit primer cenzure v zgodovini gledališča, ampak dogodek, v katerem se je eksemplarično zaostrilo razmerje med umetnostjo in oblastjo, med ustvarjalno prodornostjo in skritimi vzvodi moči, med razkošjem svobodnega duha in dogmo.
Kaj vse stoji za takšno prepovedjo, da zadene umetnika na višku njegovih ustvarjalnih moči in slave? Kdo vse izmed vzvišenih, posvečenih in močnih se je čutil razgaljenega v komediografovi kritiki obsedencev in svetohlincev? Kaj vse so uporabili, da bi ga uničili? Bulgakov natančno ve, da uničenje ustvarjalca nikoli ni načelno dejanje, naj se še tako sklicuje na zvestobo čisti veri. Umazana igra je, polna intrig, podtikanj, izsiljevanj in laži. In neverjetne nizkotnosti, poniglavosti in vulgarnosti onih, ki se vsekozi sklicujejo na Boga. Zarota, ki zna uporabiti čisto vse. In vse uniči: iznakažena ljubezen, izneverjeno prijateljstvo, uničeno zdravje, ubito življenje.
Mihail Bulgakov se z Molièrom in zgodbo o Tartuffu ni ukvarjal samo zaradi njune historične zanimivosti. Avtor slovitega romana Mojster in Margareta se je skoraj vse svoje ustvarjalno življenje intenzivno posvečal gledališču. Napisal je številne igre, večina teh pa je bila zelo hitro prepovedana, nekatere sploh nikoli uprizorjene. Življenje in ustvarjanje v stalinistični Sovjetski zvezi je nemara imelo zgolj kakšno potezo, ki je spominjala na Francijo pod Ludvikom XIV. in Družbo presvetega zakramenta. A v Molièru je Bulgakov prepoznal svoj lik. V romanu o njegovem življenju (napisal ga je leta 1933) in v igri Molière (1929) je slovitega francoskega komediografa slikal skozi prizmo lastne situacije. Zgodovinske podrobnosti je v igri priredil, zato pa umetnikov konflikt z oblastjo uprizoril kot univerzalno podobo ustvarjanja gledališča v precepu z realnostjo.

 

Zapri