Starosta irskega gledališča Brian Friel (1929) sodi med avtorje, ki so odločilno zaznamovali irsko dramatiko druge polovice dvajsetega stoletja in kljub vztrajanju pri specifičnih, irskih temah s svojimi deli zasloveli po vsem svetu. Med njegova najboljša dela (v Drami smo v sezoni 1993/94 uprizorili njegovo uspešnico Ples v avgustu) sodi tudi danes že klasična igra Translacije (1980).

Dogajanje je postavljeno na irsko podeželje v trideseta leta devetnajstega stoletja, čas, ko so kartografi britanske vojske risali zemljevide svojega imperija. Ker so hoteli v angleške zemljevide vnesti tudi angleška poimenovanja krajev, so morali vsa stara gelska imena vasi, zaselkov, gričev, rtov itd. »prevesti« v angleščino. (Slovenci pomnimo tovrstne »translacije« iz časov fašistične Italije in njene zasedbe zahodne Slovenije po prvi svetovni vojni.) Lokalna skupnost imperialistom kljubuje predvsem tako, da noče govoriti njihovega jezika. V vaški šoli v gelščini poučujejo grščino in latinščino, na veliko citirajo Homerja in Vergila, se med seboj celo o vsakdanjih stvareh pogovarjajo v latinščini, ne spregovorijo pa niti besedice angleško. Vrsta komičnih položajev, ki nastajajo med prevajanjem trkov imperialističnih teženj z domačo rezistenco, se prepleta s trpkimi usodami revnih domačinov, ki se v težkih življenjskih pogojih na tihem zavedajo, da se samo s svojim nacionalnim ponosom ne bodo mogli več dolgo upirati revščini in lakoti.

Frielovo mojstrstvo ni le v inovativni komični uporabi jezika pač pa tudi v spretnem in nevsiljivem mešanju žanrskih prvin: zgodovinski okvir igre z izrazito in na marsikaterem koncu sveta prepoznavno politično konotacijo je napolnjen tako z elementi melodrame kot družinske tragedije. Smešni nesporazumi in zabavne situacije pa se mešajo z grenkim občutenjem tragične izgube; tako službe in ljubezni kot doma in jezika.