Kakšen bi bil naš svet, če bi mu umorili renesanso? Kakšni bi bili ljudje, če bi nam bil odvzet humanizem? Kako bi si še osmišljali svoje bivanje? Kako bi se sploh lahko vzpostavil družbeni red brez zavedanja o skupnosti, družbenih vlogah in o ekonomsko, politično ter kulturno zaznamovanih perspektivah človeškega obstoja?
Človeška beda, nevednost in brutalnost se na oddaljenem planetu, povsem sličnem srednjeveški Zemlji, stopnjujejo v neslutene razsežnosti. Vznikajo ekstremne ideologije, ki jih napaja aktivna ignoranca vseh posameznikov. Zažiga se knjige, podira akademije, zapira inteligenco – inteligenco, ki v svoji bazični primarnosti predstavlja vsakogar, ki bere, piše in razmišlja. Umetniki so preganjani, poezija in glasba postajata tujki.
Na ta distopični planet na skrivaj prileti skupina zemeljskih znanstvenikov, da bi raziskala učinke manjka razsvetljenske misli na razvoj civilizacije. A v svetu, kjer se zna slaviti zgolj uničenje, nasilje in enoumje, lahko tudi razsvetljeni Zemljani zlahka zapadejo v svoje starodavne vprogramirane animalične vzorce. Opazovalci prekletega planeta vedno težje ostajajo ravnodušni, vedno težje ostajajo zgolj opazovalci.
Bogovi bodo kmalu skočili iz stroja.
Aljoša Živadinov Zupančič