Glavni junak Labicheve komedije je skupina provincialnih veljakov: rentnik, njegova ne več najmlajša sestra, njegova za ženitev godna hči, posestnik, apotekar, davkar in okrog hčere trudeči se notar. Ne povezuje jih samo lagodno življenje v mestecu La Ferté-sous-Jouarre, temveč tudi redno tedensko druženje za kvartopirsko mizo. Banka, v katero igralci sou za soujem shranjujejo dobitke, je kar hranilnik v obliki prašička; ko bo goden za ›zakol‹, tako so se bili dogovorili, bodo denar skupaj zapravili. Po dolgotrajnem parlamentariziranju, taktiziranju in sklepanju pragmatičnih zavezništev naposled sklenejo, da si bodo s sredstvi tega posebnega fonda privoščili luksuzno potovanje v glavno mesto sveta – Pariz. Izlet v beli svet se kajpak ne odvija po njihovih pričakovanjih (čeprav je bil obisk Pariza vsakemu od njih tudi v lastnem, majhnem, skrivnem interesu): nemudoma postanejo žrtve spretnih tatov, vzvišenih natakarjev, neučinkovitih policajev in drugih tipičnih pojavov velemesta. Po številnih kolobocijah pa se njihova odisejada vendarle srečno konča; bila je kakor moreč privid finančnega bankrota, iz katerega se samozadovoljni malomeščani spet zbudijo v varni svet hranilniške akumulacije kapitala.

Z uprizoritvijo Šparovčka se bo v ljubljansko Dramo, kjer je pred šestnajstimi leti postavil Vero ljubezen upanje Ödöna von Horvátha, vrnil Martin Kušej, danes eden vodilnih gledaliških in opernih režiserjev – zlasti – nemškega govornega področja.