Dostopnost
Search
Close this search box.

Po igri Maxa Frischa Dobrnik in požigalci

Požigalci

Najboljša kamuflaža je čista, gola resnica. Nihče ji ne verjame.

Naslov izvirnika: Biedermann und die Brandstifter
Krstna uprizoritev priredbe

Premiera

25. september 2021

Veliki oder

Trajanje:

165 minut, z odmorom

Režiser

Jan Krmelj

Ustvarjalci

Avtorska ekipa

AVTOR PRIREDBE, REŽISER IN SCENOGRAF

Jan Krmelj

Drama Igralec: Jan Krmelj | odpri ustvarjalca

PREVAJALKA

Maila Golob

Drama Igralec: Maila Golob | odpri ustvarjalca

DRAMATURGINJA

Eva Kraševec

Drama Igralec: Eva Kraševec | odpri ustvarjalca

LEKTORICA

Tatjana Stanič

Drama Igralec: Tatjana Stanič | odpri ustvarjalca

KOSTUMOGRAFINJA

Špela Ema Veble

Drama Igralec: Špela Ema Veble | odpri ustvarjalca

AVTOR GLASBE

Luka Ipavec

Drama Igralec: Luka Ipavec | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALEC SVETLOBE

Borut Bučinel

Drama Igralec: Borut Bučinel | odpri ustvarjalca

Igralska zasedba

Dobrnik in požigalci so znamenita igra povojnega časa, napisana v skrajno ironičnem tonu, s katerim dramatik smeši naivnost in neumnost lahkovernega meščanstva. Delo švicarskega pisatelja Maxa Frischa močno zaznamuje družbeni angažma, ki je prisoten tudi v tej njegovi igri, sprva podnaslovljeni kot »burleska«, nato pa kot »poučna igra brez nauka z epilogom«.
Zgodba je pravzaprav preprosta, Dobrnik je dobro situiran meščan, ki z ženo živi v enodružinski vili. Iz meščanskega usmiljenja sprejme pod streho Pepeta, ki je že na prvi pogled utelešenje stereotipa požigalca. Dobrnik kljub množičnim požigom, ki se dogajajo v tem času, zaupa, da prišlek ni požigalec. Z mojstrsko napisanimi prizori Frisch nenehno opozarja na tlečo nevarnost, ki pravzaprav kar bode v oči, še zlasti, ko si Pepe omisli pomočnika Vilija, s katerim na podstrešje enodružinske vile tovorita sode bencina. Vendar je Dobrnik slep za vsa opozorila in se nikakor ne zave, da ima v hiši tartuffa, ki svojih namer pred njim niti ne skriva. V ozadju Dobrnikovega zaupanja so naivna samozaverovanost, nerazumevanje družbenih razlik in navidezni občutek za družbeno pravičnost, ki zgolj mestoma prikriva Dobrnikove predsodke do pripadnikov drugih razredov. Kot oseba na določeni poziciji moči si sicer želi ustvariti vtis dobrega človeka, o čemer ironično govori že njegovo ime, vendar je tu na delu svojevrstna ironija. Dobrnikovo zavedanje družbene neenakosti ni resnično, zato ga Pepe in Vili lahko nenehno izzivata prav s poudarjanjem svoje domnevne razredne neprivilegiranosti. Pri tem dosežeta celo to, da se Dobrnik želi z njima spoprijateljiti, kar se izkaže kot popolnoma zgrešen projekt.
Tokratna uprizoritev Frischeve igre besedilnemu korpusu dodaja konceptualen okvir postumnega poznovečernega pogovornega šova, ki ga vodita Pepe in Vili, požigalca iz izvirnega besedila. Vsi so umrli v požaru, vendar nihče ne ve, zakaj je do požara pravzaprav prišlo – tako se z analitično dramaturgijo razkriva zgodba in iskanje odgovornega za požar. Dobrnik in njegova žena Betka se poskušata spomniti, kaj se je pravzaprav zgodilo. Pri tem je zanimiva in enigmatična dvojna vloga požigalcev, ki nastopata kot lika iz spomina, obenem pa tudi kot voditelja te nenavadne oddaje. Osrednja poanta priredbe je, da pozicije dobrega in zla v današnjem svetu niso jasne. Obenem uprizoritev poudarja vprašanje, kakšna je družbena odgovornost posameznika v današnjem svetu, in ob koncu vzpostavi možnost odnosa do sveta, ki temelji na etični in moralni odgovornosti onkraj intime družinske celice.
Eva Kraševec

 

Soavtor klavirskih kompozicij: Uroš Fürst
V uprizoritvi je uporabljena skladba Nine Simone: Who Knows Where the Time Goes.

Iz gledališkega lista

Ključna karakteristika izvirnika ostaja – gledalec se lahko poveže s tematiko kot del anonimne množice, kar naj bi nevsiljivo vzbudilo njegovo socialnopolitično zavest. Dialektika intervjujev izkazuje že prav groteskno samozaverovanost, znotraj katere si lahko Dobrnika smiselno odgovorita na prav vsako, še tako provokativno vprašanje. Trik je seveda v tem, da si ta vprašanja skupaj z njima zastavlja tudi občinstvo, in svojevrstna komičnost vznika prav iz evidentnega neskladja med njuno logiko sveta ter realnostjo. S tem se priredba dotika nekaterih nevralgičnih točk današnjega časa, v katerem je posameznik ujet v preobilje informacij, ki jih ne zmore ali ne želi smiselno selekcionirati, se ne zaveda lastne odgovornosti in vztraja v nedejavnosti. Ali pa le samozadovoljno živi individualizirano življenje v svoji celici in se znotraj nje na vso moč trudi za ohranitev lastne integritete, ne glede na čedalje bolj pogoste in nespregledljive vdore družbenih, ekoloških ali političnih katastrof.
Eva Kraševec, Tleča resnica (odlomek)

Iz medijev

Odkrito.si, 9. december 2021, T. P.

»Svet gori in mi z njim«

Radia Slovenija 1, 1. december 2021

Jan Krmelj: Epilog

Prikaži vseSkrij
Zapri