Dostopnost
Search
Close this search box.

Sally Potter

Party

Janet: Odstopila bom. In to takoj. Ta moment. No, jutri zjutraj. Oziroma takoj, ko bojo našli zamenjavo zame.

Naslov izvirnika: The Party
Po filmu scenaristke in režiserke Sally Potter in producenta Adventure Pictures
Prva slovenska uprizoritev

Premiera

26. januar 2022

Veliki oder

 

Trajanje:

75 minut, brez odmora

Režiser

Ivica Buljan

Ustvarjalci

Avtorska ekipa

PREVAJALKA

Tina Mahkota

Drama Igralec: Tina Mahkota | odpri ustvarjalca

UMETNIŠKI SODELAVEC

Robert Waltl

Drama Igralec: Robert Waltl | odpri ustvarjalca

DRAMATURGINJA

Mojca Kranjc

Drama Igralec: Mojca Kranjc | odpri ustvarjalca

SCENOGRAF

Mark Požlep

Drama Igralec: Mark Požlep | odpri ustvarjalca

KOSTUMOGRAFINJA

Ana Savić Gecan

Drama Igralec: Ana Savić Gecan | odpri ustvarjalca

SKLADATELJ

Mitja Vrhovnik Smrekar

Drama Igralec: Mitja Vrhovnik Smrekar | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALCA SVETLOBE IN VIDEA

son:DA, Toni Soprano Meneglejte

Drama Igralec: son:DA, Toni Soprano Meneglejte | odpri ustvarjalca

LEKTOR

Arko

Drama Igralec: Arko | odpri ustvarjalca

ASISTENT REŽISERJA

Aljoša Živadinov Zupančič

Drama Igralec: Aljoša Živadinov Zupančič | odpri ustvarjalca

ASISTENTKA DRAMATURGINJE

Manca Sevšek Majeršič

Drama Igralec: Manca Sevšek Majeršič | odpri ustvarjalca

ASISTENTKA KOSTUMOGRAFINJE

Nina Gorišek

Drama Igralec: Nina Gorišek | odpri ustvarjalca

Igralska zasedba

Sally Potter je britanska režiserka in scenaristka, znana predvsem po svojem filmskem opusu. Celovečerni film, s katerim je zaslovela, je Orlando (1992) po romanu Virginie Woolf s Tildo Swinton v naslovni vlogi. Je tudi avtorica Gneva (Rage, 2009), prvega v zgodovini filma, ki je bil premierno (v sedmih delih) predvajan na mobilnih telefonih.
Njen film Party, za katerega je napisala tudi scenarij, je bil premierno predvajan februarja 2017 na filmskem festivalu Berlinale, na katerem so ga kot najboljšega nagradili nemški filmski kritiki, kmalu zatem, novembra istega leta, pa je bil uvrščen tudi na festival Liffe v Ljubljani (z naslovom Zabava). Film je posnet v črno-beli tehniki; prizorišče je omejeno na nekaj prostorov ne preveč razkošnega londonskega stanovanja višjega srednjega razreda; trajanje je za žanr celovečernega filma razmeroma kratko, dobrih 70 minut, in vtis je, da gledamo dogajanje v realnem času; oseb je sedem in vseh sedem vlog je oblikovala vrhunska mednarodna igralska zasedba (2 Britanki, 1 Britanec, 2 Američanki, 1 Irec in 1 Švicar).
Odrsko priredbo (2018) filma, ki ga je recenzent ugledne ameriške revije za filmsko umetnost Variety primerjal z dvema filmoma, z Kdo se boji Virginie Woolf? Mika Nicholsa po igri Edwarda Albeeja in z Diskretnim šarmom buržoazije Luisa Buñuela, je napisala avtorica sama. Žanrsko se igra uvršča med črne komedije.
Party na svojem domu priredi Janet, ki je pravkar dosegla najvišjo točko svoje politične kariere – postala je ministrica za zdravstvo vlade v senci. Z možem, znanstvenikom, povabita na slavje najožji krog prijateljev: Janetino najbližjo zaupnico z njenim možem, Janetino prijateljico, ki je profesorica t. i. ženskih študij, z njeno nosečo ženo, ki je znamenit chef, in Janetino sodelavko z njenim možem, privlačnim mladim finančnikom, ki pa pride brez žene in napove, da se jim bo ta pridružila pozneje.
Duhoviti, inteligentni, kot blisk hitri dialogi se dotaknejo tem, kakršne pričakujemo v krogu izobraženih, razgledanih in elokventnih oseb z artikuliranimi stališči: politike, krize zdravstvenega sistema, demokracije, feminizma … Njihov racionalni in kultivirani modus pa preglasijo emocije, ko Janetin mož izbere prav ženin party za razkritje dveh dejstev: da je na smrt bolan ter da se bo ločil od žene in svoje preostale dni preživel z omenjeno Janetino sodelavko. Njegovo zdravstveno stanje in neslutena odločitev usodno vplivata na vse zbrane. Naraščajoča napetost nadaljnjega razvoja dogodkov, novih razkritij in priznanj, predvsem pa spoznanja o krhkosti navidez še tako trdnih odnosov in močnih zavezništev, kulminira v presenetljivem finalnem obratu, ki pa mu je detektivsko pozornejši gledalec lahko že prej prišel na sled.
Mojca Kranjc

Iz gledališkega lista

Krog najrazličnejših hinavščin, napačnih prepoznav in neprepoznav ljudi, izgubljenih v racionalistično-narcističnih prepričanjih, da so presegli živalsko, nagonsko in intenzivno afektivno v sebi, se sklene s prizorom poblaznele Janet, ki nameri pištolo v Marianne, in drama se ciklično vrne na začetek, to pa je uboj. Uokvirjenje drame z istim prizorom nakaže, da ni izginitev mask in laži pri nikomer povzročila nikakršne psihološke transformacije, temveč je s svojim katastrofičnim potekom samo privedla do vsesplošne psihološke regresije. Aprilin zadnji sklep, namenjen Gottfriedu, češ da se ji čedalje bolj zdi, da je njun odnos zdrav, saj ne temelji na lažeh, je tako več kot ustrezen. Na koncu pogubnega partyja bosta vendarle poroka in slavje, ampak tistih dveh, katerih zveza je bila na začetku obsojena na propad zaradi popolnoma nasprotnih stališč – zdravilca in nekdanje radikalne aktivistke –, nazadnje pa se razkrije kot edini odnos, ki mu lahko pripišemo količkaj iskrenosti in avtentičnosti.
Željka Matijašević, Dobro je, da ima vsak party svojega party breakerja (odlomek)

Festival

2023

31. Dnevi komedije, Celje

Iz medijev

Dnevnik, 14. februar 2023, Mojca Marot

Po vsaki predstavi pogovor z ustvarjalci

Prikaži vseSkrij

Podpornik

Zapri