Režiser
Vladimir Vladimirovič Majakovski
Misterij buffo
»Našli bomo obljubljeno deželo!«
– Vladimir Vladimirovič Majakovski
Naslov izvirnika: Мистерия-буфф
Premiera
23. maj 2013
Veliki oder
Trajanje:
150 minut, z odmorom
Pesnik, prozaist in dramatik Vladimir Majakovski si je s svojim ustvarjanjem, umetniško usmeritvijo in javnim delovanjem prislužil nazive: vodilni pesnik ruskega futurizma, pesnik agitator, pesnik tribun, bard revolucije. Naslov njegovega drugega dramskega dela Misterij buffo združuje dve konvencionalno povsem nezdružljivi zgodovinski oznaki: misterij kot formo srednjeveške religiozne dramatike in epiteton buffo kot oznako za komičnost, zabavnost, šaljivost. Avtor je v prologu k igri iz leta 1921 zahteval, da »v prihodnje vsi, ki boste Misterij buffo igrali, uprizarjali, prebirali ali ponatiskovali, spreminjajte vsebino – naredite vsebino igre sodobno, današnjo, trenutno«. Svojo vero v družbene spremembe je združil z radikalno novimi idejami o jeziku, ki so futurista Majakovskega vzpostavile kot izpraševalca o večnih vprašanjih sveta skozi nove oblike umetniškega izraza. Misterij buffo je delo, ki zahteva temeljito refleksijo družbenega in političnega trenutka. Prav zato je to delo za vse čase.
Iz gledališkega lista
»Slikovita figura in usoda pesnika in dramatika Vladimirja Majakovskega združuje v sebi mnoga protislovja, zaradi katerih sodi med najbolj nenavadne pesnike 20. stoletja. Podobno je tudi z njegovo drugo igro Misterij buffo, ki je v zakladnici svetovne dramatike precej nenavaden pojav.«
»Ko poskušamo uprizoriti to nenavadno, z zgodovinskim trenutkom zaznamovano igro, se soočamo z dejstvom, da je pod nobenim pogojem ni mogoče uprizoriti ‘po črki’, ne dramaturško ne idejno. Mogoče pa je v njej poiskati tiste elemente, ki so preživeli čas, za katerega je pisal Majakovski, in ki govorijo tudi nam danes. Majakovski je sicer v uvodu naročil, da je treba ‘revolucionarno pot’ vsakokrat izpisati na novo in jo napolniti z novimi konkretnostmi, a raje kot to v njej iščemo univerzalnost, kolikor se je ohranila, kljub pesnikovim drugačnim namenom.«
Darja Dominkuš, V iskanju obljubljene dežele (odlomek)
»[…] verzna struktura s svojo odprtostjo, dinamičnostjo in neprilagodljivostjo odpira zelo veliko pomenskih možnosti. […] Hkrati pa prožnost te strukture omogoča pomensko razširitev, v verz lahko prodrejo žanri, ki v svojem izhodišču nimajo nikakršnega stika s poezijo. […] Svobodni verz, ki je zgrajen po principih melodičnosti semantičnih sklopov in ritmičnega impulza: kot angažiran futurist je Majakovski te novosti v svojo poezijo uvajal zavestno in sistematično. […] Zanimala ga je komunikacija z naslovljencem in socialnozvrstna večplastnost izrečenega. […] Misterij buffo udejanja vse zakonitosti verza Majakovskega – v obliki, ,kot (jo) je gledališče čudovito spremenilo‘.«
»Vladimir Majakovski je svoje ideje razvijal v skladu z umetniškim gibanjem, ki mu je pripadal, in z družbenim gibanjem, v katero je verjel. […] V Misterij buffo je položil veliko zametkov modernega gledališkega jezika …«
Tatjana Stanič, Pretekli pogovornik Majakovskega (odlomek)
»Ne glede na to, kakšna bo revolucija 21. stoletja in kakšna bo njena formula, jo bo vodil človek, Človek, o katerem piše Majakovski, in tisto, kar na tej poti bitje razsvetljuje. Nihče, najmanj pa Majakovski, ne obljublja, da bo ta pot lahka. ,Nihče ne more natančno napovedati, kakšna gorovja bomo še morali razstreliti, mi, ki gremo po tej poti.‘ Tako piše Majakovski tistim, ki bodo nekoč v prihodnosti stopili na pot Misterija buffo.«
Jelena Mijović, Človek našega časa (odlomek)
»Majakovski se, kot poudarja Jakobson, v vsej svoji poeziji bori proti vsakdanjosti. Hoče razstreliti časovni kontinuum. Ne gre za nekakšno kaotično anarhistično uporništvo. Gre za vzpostavljanje subjektivnosti v razmerju do dimenzij, ki so večje od človeških. Majakovski se je laže pogovarjal z veličastnimi stavbami kot z ljudmi. In še laže s Soncem – ki ga je nekoč med slikanjem plakatov za Rosto povabil na čaj.«
Miklavž Komelj, Samota Majakovskega (odlomek)
»Majakovski je vstopil v revolucijo kot svoj lastni dom. Šel je naravnost noter in začel odpirati okna svojega doma.«
Viktor Šklovski, Februar (odlomek)
»Jaz sem pesnik. Kot tak sem tudi zanimiv. O tem tudi pišem. O ostalem pa samo, če nanese beseda.«
Vladimir Majakovski, Jaz kot tak (odlomek)
Ustvarjalci
Avtorska ekipa
Igralska zasedba
Eskim
Igralka
Tadej Toš/Branko Jordan
Ženin, Adam
Nevesta, Eva
Diktator
Revež
Revež
Dama
Klemen Slakonja
Duhovnik
Poslovnež
Profesorica
Človek iz prihodnosti
Belcebub
Metuzalem
Tadej Toš/Branko Jordan
Razpad
Nagrade
Žlahtna komedija, DK
Maša Derganc – žlahtna komedijantka, DK
Branko Hojnik – nagrada za ustvarjalce na vizualnih področjih kulture trend 2014, tudi za scenografijo Misterija buffa
Aleksandar Popovski – žlahtni režiser, tudi za režijo Misterija buffa, DK
Festivala, gostovanje v tujini
2015
Novosadsko gledališče Újvidéki Színház/Novosadsko pozorište
2014
29. Gavellovi večeri Gavelline večeri, Zagreb
23. Dnevi komedije, Celje (DK)
Iz medijev
dnevnik.si, 4. junij 2013, Tanja Lesničar Pučko
sigledal.org, 28. maj 2013
delo.si, 23. maj 2013
Prikaži vseSkrij