Dostopnost
Search
Close this search box.

Stanisław Ignacy Witkiewicz

Mati

Najhuje je to, da ne vemo, kaj je v vsem tem resnica in kaj laž, podla laž. Samo eno je gotovo na svetu, to trpljenje …

Naslov izvirnika: Matka
Neokusna igra v dveh dejanjih s poljudnim epilogom
Prva slovenska uprizoritev
Avtorji priredbe so ustvarjalci uprizoritve

Premiera

21. maj 2021
Na spletu

 

24. maj 2021
Veliki oder

Trajanje:

135 minut, z odmorom

Režiser

Juš Zidar

Ustvarjalci

Avtorska ekipa

PREVAJALKA

Darja Dominkuš

Drama Igralec: Darja Dominkuš | odpri ustvarjalca

DRAMATURGINJA

Eva Kraševec

Drama Igralec: Eva Kraševec | odpri ustvarjalca

SCENOGRAFINJA

Urša Vidic

Drama Igralec: Urša Vidic | odpri ustvarjalca

KOSTUMOGRAFINJA

Belinda Radulović

Drama Igralec: Belinda Radulović | odpri ustvarjalca

AVTOR GLASBE

Marjan Nečak

Drama Igralec: Marjan Nečak | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALCA SVETLOBE

Borut Bučinel, Urša Vidic

Drama Igralec: Borut Bučinel, Urša Vidic | odpri ustvarjalca

LEKTORICA

Tatjana Stanič

Drama Igralec: Tatjana Stanič | odpri ustvarjalca

SVETOVALEC ZA GIB

Klemen Janežič

Drama Igralec: Klemen Janežič | odpri ustvarjalca

ASISTENT REŽISERJA

Luka Marcen

Drama Igralec: Luka Marcen | odpri ustvarjalca

ASISTENTKA KOSTUMOGRAFINJE

Ana Janc

Drama Igralec: Ana Janc | odpri ustvarjalca

ASISTENTKA DRAMATURGINJE (ŠTUDIJSKO)

Neža Lučka Peterlin

Drama Igralec: Neža Lučka Peterlin | odpri ustvarjalca

Igralska zasedba

Silva ČušinDrama Igralec: Silva Čušin | odpri igralca

Janina Jeguljevska

Nejc Cijan GarlattiDrama Igralec: Nejc Cijan Garlatti | odpri igralca

Leon Jeguljevski

Maša DergancDrama Igralec: Maša Derganc | odpri igralca

Zofia Plejtus

Zvone HribarDrama Igralec: Zvone Hribar | odpri igralca

Apolinarij Plejtus

Timon ŠturbejDrama Igralec: Timon Šturbej | odpri igralca

Antoni Mordel-Boški

Barbara CerarDrama Igralec: Barbara Cerar | odpri igralca

Dorota Beer

Klemen JanežičDrama Igralec: Klemen Janežič | odpri igralca

Alfred grof de La Tréfouille

Witkiewiczevo dramsko besedilo Mati, katerega protagonist je mlad intelektualec Leon, vzneseno zavezan borbi za svoj etični družbeni ideal, z zgodbo o usodi mladega izobraženega idealista spregovori po eni strani o širšem družbenem ustroju in njegovih mehanizmih, po drugi pa o skrajni intimi posameznika, razpetega med ideološki boj, vsakodnevno realpolitično ekonomsko realnost in lastno emotivnost.
Glavna narativna linija besedila je odnos med mamo Janino Jeguljevsko in njenim tridesetletnim sinom Leonom. Leon, ki išče lastno družbeno uveljavitev s kritičnim teoretskim angažmajem z revolucionarnim nabojem, je, paradoksalno, emotivno in ekonomsko docela odvisen od svoje bolehne in ostarele mame. Ona navkljub slabi psihofizični kondiciji s pletenjem in prodajo tkanin vzdržuje ekonomski preživetveni minimum za oba, vse dokler nazadnje ne oslepi. Leonov družbeni angažma se »jermanovsko« jalovo konča kot nerazumljen in zavrnjen. Kmalu po mamini oslepitvi skrene v drug ekstrem – v eskapistični nihilizem družbenega dna. Mama nazadnje umre od prevelikega odmerka kokaina, ki ji ga priskrbi sin.
Witkiewiczev idealni dramski junak je prototipski antiheroj, ki v kaosu lastnih zablod išče notranji mir z iskanjem odgovora na vprašanje temeljnega nesmisla bivanja, kar je, po avtorjevo, tudi bistveno vprašanje vsega bivajočega in tisto, kar človeka dela bivajočega. Leon, ki je predvsem sredstvo, s katerim avtor posreduje svoje problemsko videnje sveta, svoj celostni psihofizični angažma uperja proti procesom družbene avtomatizacije, proti vsesplošni družbeni uniformizaciji, ki jo neizbežno prinaša ustaljeni družbeni razvoj.
Brezperspektivnost mladih Leonov, humanistični kriki po etični ureditvi sveta, ki nemočno odzvanjajo v ušesih nosilcev globalnega kapitala, in žrtvovanja starejših generacij za preživetveni minimum mlajših niso več katastrofični surrealistični izleti v iskanju novih umetnostnih form, temveč delujejo bistveno bolj realistično kot v času nastanka besedila.
Juš Zidar

V predstavi je uglasbljena pesem Kaj pride potem? Mihe Avanza.

Iz gledališkega lista

Leon je utopist z jasno idejo. Njegovo formistično gledališče je oblika abstraktne umetnosti, ki jo združuje z ostro kritiko družbe. Njegova analiza problema je jasna in nagovarja današnjega posameznika. Priklicuje vprašanja o položaju umetnosti v današnji družbi, v kateri so osrednja središča moči v umazani in neskrupulozni realpolitiki poznega kapitalizma. Leon se zaveda problema današnjega sveta, zanj je posledica poneumljanja, polovične demokracije in kapitalizma, ki kot tumor raste na telesu človeštva. Posledica trenutnega življenja je po njegovem izguba individualnosti in povezav z višjimi smisli bivanja – z neskončnostjo in skrivnostjo bivanja. Sam pravi: »Moja vera temelji na tem, da je Skrivnost bivanja nedoumljiva in je ni mogoče brez ostanka stlačit v noben pojmovni sistem.«
Eva Kraševec, Iz teatra Iluzion ali o smislu gledališča, uprizarjanja in nasploh umetnosti (odlomek)

Iz medijev

delo.si, 4. julij 2021, Lucijan Zalokar

Zdaj je spet čas za absurd

druzina.si, 20. junij 2021, Edvard Kovač

»Ali je to konec drame?«

Prikaži vseSkrij

Podpornik

Zapri