Dostopnost
Search
Close this search box.

Rok Vilčnik rokgre

Ljudski demokratični cirkus Sakešvili

»Kdo vendar smo?«

Krstna uprizoritev

Premiera

27. januar 2017

Mala Drama

Trajanje:

90 minut, brez odmora

Režiser

Luka Martin Škof

Ustvarjalci

Avtorska ekipa

DRAMATURGINJA

Darja Dominkuš

Drama Igralec: Darja Dominkuš | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALEC PROSTORA IN LUČI

Miha Horvat sonda4

Drama Igralec: Miha Horvat sonda4 | odpri ustvarjalca

KOSTUMOGRAFINJA

Urška Recer

Drama Igralec: Urška Recer | odpri ustvarjalca

SKLADATELJ IN KOREOGRAF

Ivan Mijačević

Drama Igralec: Ivan Mijačević | odpri ustvarjalca

LEKTORICA

Kristina Anželj

Drama Igralec: Kristina Anželj | odpri ustvarjalca

Igralska zasedba

Gregor BakovićDrama Igralec: Gregor Baković | odpri igralca

Sakešvili

Maša DergancDrama Igralec: Maša Derganc | odpri igralca

Sakešvili

Boris MihaljDrama Igralec: Boris Mihalj | odpri igralca

Sakešvili

Klemen Slakonja

Sakešvili

Gašper Primc

Še nekdo

V Dramo prihaja z nagrado Slavka Gruma za leto 2016 nagrajeni Ljudski demokratični cirkus Sakešvili iz totalitarne državice, kjer je vse omejeno in regulirano. Celo za samozadovoljevanje, samomor ali srečo je treba imeti bon. Enakost je prignana do konca, niti spolov ni več, ljubezen pa je ena sama, do »doživljenjskega« predsednika, ki mu je tako kot vsem drugim v tej državi ime Sakešvili. Vendar se avtor rokgre bolj kot z diktaturo ukvarja z njenimi žrtvami, z državljani, ki nastopajo oziroma kar živijo v cirkusu, v katerem predstava in občinstvo nista ločena. Svojo identiteto so izgubili že zdavnaj, in ko se razširi novica o predsednikovi smrti, se ne morejo več spomniti, kdo in kaj so bili nekoč, kot tudi ne morejo postati nekaj drugega in na novo zaživeti. Svoboda je preveč strašljiva, prinaša tveganja, ki jim niso (več) kos. Skozi niz absurdno komičnih situacij govori Ljudski demokratični cirkus Sakešvili predvsem o tem, kako nenehno »pranje možganov« spira človeku tudi osebnost, dostojanstvo in vse tisto, kar ga kot človeka sploh določa.

Iz gledališkega lista

In zakaj pravzaprav Vilčnik pripoveduje o neki že kar smešno idealni diktaturi, o perverznem totalitarnem sistemu na robu perfekcionizma? Zakaj vleče na dan velike očete in brate, sterorizirane razcepljene osebnosti in nadgrajuje nekakšno »zgodovinsko eksotiko«, saj vendar živimo v sistemu, kjer celo abstraktni, fantomski subjekti, kot so trg, kapital, korporacije, skladi, zahtevajo zase politično svobodo in človekove pravice, čeprav smo do pred kratkim mislili, da je to dvoje rezervirano za človeka in družbo, v kateri živi? Kam je zares usmerjena Vilčnikova kritična ost? Verjetno je tisto, kar ga zares zanima, človek, ki se tako globoko prepusti delovanju totalitarnih mehanizmov, da se iz njih ne more izvleči. Še več, sploh jih več ne zaznava. Možnost osvoboditve je izginila z njegovega obzorja, celo boji se je, saj ogroža njegovo suženjsko varnost. Podobno kot je že skoraj perverzno posvojil ponižanje, izgubo identitete in lastno osebnost.
Darja Dominkuš, Ime česa je Sakešvili? (odlomek)

Nagradi

Maša Dergancglavna nagrada za žensko vlogo, Dnevi satire

Rok Vilčnik rokgre – nagrada Slavka Gruma 2016

Festivala

2018

48. Teden slovenske drame, Kranj; uprizoritev uvrščena v spremljevalni program, a neizvedena

2017

41. Dnevi satire Fadila Hadžića Dani satire Fadila Hadžića, Zagreb

Iz medijev

Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi, 28. januar 2017, Tadeja Krečič

Ljudski demokratični cirkus Sakešvili

Prikaži vseSkrij
Zapri