Gostuje Jugoslovensko dramsko pozorište

Režiser Jagoš Marković
Avtor priredbe, scenograf in glasbeni opremljevalec Jagoš Marković
Kostumografinja Bojana Nikitović
Svetovalka za govor Ljiljana Mrkić Popović
Oblikovalec svetlobe Dejan Draganov
Oblikovalec zvoka Igor Bošković
Asistentka režiserja Tara Lazarević

Igrajo
Lamberto Laudisi Predrag Ejdus
Gospa Frola Jelisaveta Sablić
Gospod Ponza Marko Janketić
Gospa Ponza Nevena Ristić
Svétnik Agazzi Branislav Lečić
Gospa Amalia Jasmina Avramović
Dino, njun sin Lazar Đukić
Gospa Sirelli Vesna Stanković
Gospod Sirelli Nenad Jezdić
Gospod Prefekt Irfan Mensur
Gospa Cini Rada Đuričin
Sobar pri Agazzijevih Slobodan Tešić

Z uprizoritvijo Kaj je resnica v režiji Jagoša Markovića se je Jugoslovensko dramsko pozorište pridružilo praznovanju 150. obletnice rojstva velikega italijanskega pisca, Nobelovega nagrajenca Luigija Pirandella.

Luigi Pirandello se je rodil v Agrigentu na Siciliji. Študiral je filologijo v Rimu in Bonnu ter doktoriral z disertacijo o narečju svojega rojstnega kraja (1891). Od 1897 do 1922 je bil profesor estetike in stilistike na inštitutu Real Institute of Women’s Magisterium v Rimu. Pirandellovo delo je impresivno: napisal je 246 novel – v letih 1922–1937 so jih zbrali pod naslovom Novele za eno leto –, šest romanov, med katerimi je najbolj poznan Rajnki Matija Paskal iz leta 1904, in številne eseje. Najpomembnejši del njegove ustvarjalnosti pa so drame, temelječe na motivih in temah, ki so postali eden od temeljev razvoja sodobne dramaturgije: relativnost resnice, perverznost človeške identitete, neločljivost stvarnosti in iluzije. Pirandellov »teatralizem« je v dvajsetem stoletju močno vplival na številne gledališke smeri in sloge, še posebej na gledališče absurda. Njegove najpomembnejše drame Kaj je resnica, Človek, zverina in čednost, Šest oseb išče avtorja, Henrik IV., Nocoj bomo improvizirali so nastale med letoma 1917 in 1935. Leta 1934 je Pirandello prejel Nobelovo nagrado »za iskreno in briljantno obnovo dramskega ustvarjanja«.

Jagoš Marković je eden najuglednejših srbskih gledaliških režiserjev. Diplomiral je iz gledališke režije na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu leta 1987. V Jugoslovenskem dramskem pozorištu je režiral naslednje uprizoritve: Molière, Namišljeni bolnik, Branislav Nušić, Sumljiva oseba, avtorsko delo Govornik, Marin Držić, Skopuh, William Shakespeare, Boginja noči. Uprizoritev Skopuh se je udeležila številnih festivalov in osvojila veliko nagrad. Marković je dobitnik več kot petdesetih strokovnih, festivalskih in državnih nagrad, med drugimi nagrade Bojana Stupice, podelitev Osvobodilne zveze Beograda, Trinajstletne nagrade za ves prispevek k ustvarjanju Črne gore, nagrade Podgorice, nagrade Miće Popovića ter več nagrad zlato prokletstvo in ardalion.