Dostopnost
Search
Close this search box.

William Shakespeare

Julij Cezar

Premiera

9. januar 2010

Veliki oder

Trajanje:

185 minut, z odmorom

Režiser

Diego de Brea

Ustvarjalci

Avtorska ekipa

PREVAJALEC

Oton Župančič

Drama Igralec: Oton Župančič | odpri ustvarjalca

DRAMATURGINJA

Mojca Kranjc

Drama Igralec: Mojca Kranjc | odpri ustvarjalca

SCENOGRAF

Diego de Brea

Drama Igralec: Diego de Brea | odpri ustvarjalca

KOSTUMOGRAF

Leo Kulaš

Drama Igralec: Leo Kulaš | odpri ustvarjalca

SKLADATELJ

Aldo Kumar

Drama Igralec: Aldo Kumar | odpri ustvarjalca

LEKTORICA

Tatjana Stanič

Drama Igralec: Tatjana Stanič | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALEC LUČI

Milan Podlogar

Drama Igralec: Milan Podlogar | odpri ustvarjalca

AVTOR VIDEA

Izidor Farič

Drama Igralec: Izidor Farič | odpri ustvarjalca

ASISTENT REŽISERJA

Jernej Kobal

Drama Igralec: Jernej Kobal | odpri ustvarjalca

Igralska zasedba

Ivo BanDrama Igralec: Ivo Ban | odpri igralca

Julij Cezar

Tom Ban

Oktavij Cezar

Igor SamoborDrama Igralec: Igor Samobor | odpri igralca

Mark Antonij

Rok ViharDrama Igralec: Rok Vihar | odpri igralca

Lepidij

Rok ViharDrama Igralec: Rok Vihar | odpri igralca

Cicero

Jernej Šugman

Mark Brut

Janez ŠkofDrama Igralec: Janez Škof | odpri igralca

Cina / Decij Brut / Gaj Ligarij

Boris MihaljDrama Igralec: Boris Mihalj | odpri igralca

Lucij, sluga Brutov / Sluga Julija Cezarja / Sluga Antonijev

Silva ČušinDrama Igralec: Silva Čušin | odpri igralca

Kalpurnija

Maja SeverDrama Igralec: Maja Sever | odpri igralca

Porcija

Julij Cezar, tragedija o umoru velikega rimskega vojskovodje, ki jo je William Shakespeare napisal na podlagi Plutarhovih Vzporednih življenjepisov tik pred letom 1600, je v marsičem posebna igra. Ne le, da nima zgolj enega tragičnega junaka, za naslovni lik bi lahko celo trdili, da si zaradi svoje arogance in občutka lastne vsemogočnosti smrt tudi zasluži. Cezar se v tej dramski različici namreč že očitno nagiba od zvestobe republiki k želji po popolni vrhovni oblasti. Ne povsem drugače je z njegovimi zarotniki, senatorji – med katerimi je najbolj izpostavljen njegov prijatelj (po nekaterih virih tudi nezakonski sin) Brut. Brutova intimna drama je odločitev med prijateljstvom, ki ga goji do Julija Cezarja, in zvestobo ideji republike. Edini med zarotniki je, ki ga v umor nista gnala ne pohlep ne osebna zamera. Vendar se pokaže, da je Brut – morda prav zaradi svoje zaupljivosti in naivnosti, ki ju izrabi maščevalni Kasij – napravil nekaj usodnih političnih napak, med katerimi je bila gotovo največja ta, da je pustil živeti Marka Antonija, Cezarjevega zaupnika. Še več, dovolil mu je nagovoriti rimsko ljudstvo ob Cezarjevem truplu. Prav tu pa nastopi nepričakovano – na videz nenevarni Mark Antonij z bleščečo retorično spretnostjo preobrne mišljenje in čustvovanje rimske drhali, tako da morajo zarotniki na vrat na nos zbežati iz mesta. Njihov poraz na bojnem polju je samo še vprašanje časa, pred vrati pa že čaka novi cesar … Vera v moč besede, posrečen skupinski portret rimskih meščanov kot topoglave in nezanesljive, vendar živopisne množice, velika intimna zgodba o prevaranem prijateljstvu in občutku osebne krivde ter izgube idealov pod obnebjem zgodovine so gotovo le nekatere od tem, ki bodo osvetlile to vladarsko zgodovinsko žaloigro v sodobni luči.

 

Zapri