Življenje po Georgeu

Pisateljica Hannie Rayson (1957) sodi med najprodornejše sodobne avstralske dramske avtorje. Za svoje drame, scenarije in časopisne kolumne je bila doma večkrat nagrajena, njen uspeh v tujini pa je svetu predstavil presenetljivo vitalnost avstralske dramatike.
Izhodišče drame Življenje po Georgeu (2000) je postavljeno v današnji čas, vendar igra pokriva dogodke, predvsem pa spreminjanje duha časa od revolucionarnega leta 1968 pa tja do konca dvajsetega stoletja. Univerzitetni profesor in zgodovinar Peter George izgubi življenje v letalski nesreči. Organizacija pogreba združi njegove tri soproge in hčerko, skozi njihove spomine nanj pa se pred nami odvije trideset let, v katerih se prepletajo intelektualno in zasebno življenje nekdanjih "revolucionarjev", ki strast svojih uporniških levičarskih idej udejanjajo tudi v strastnih ljubezenskih zvezah.

Kakor prvotni idealizem sčasoma postaja etablirana ideologija univerzitetnih krogov, ki se hočeš nočeš prilagajajo družbenim spremembam, tako tudi življenje ubira svoja, ne zmeraj bleščeča pota. Čeprav karizmatični George ohranja svojo vitalnost in navdihuje zmeraj nove generacije tako in drugače prodornih žensk, pa se pogosto ne zna zares približati svojim najbližjim. Toda zagrenjena hči in "vdove", vsaka po svoje ranjena, so duhovite in bistre. Njihove življenjske zgodbe, medsebojni odnosi in raznovrstne peripetije z Georgeem ustvarjajo zabavno, sem in tja tudi zajedljivo podobo svobodnjaškega sveta, v katerem imajo tudi simpatije, ljubezen in seks svetovnonazorske dimenzije.

Redko se zgodi, da kakšna izmed avstralskih gledaliških iger zaide na slovenske odre. Vendar sta tako avstralska krstna izvedba Življenja po Georgeu kot londonska uprizoritev iz leta 2002 postali veliki uspešnici. Prepričani smo, da se bomo v tej jedki, a ideološko neobremenjeni satiri na življenje po Georgeu zlahka prepoznali tudi v našem marsikdaj hladnem in tudi manj svobodnem podnebju.