Krstna uprizoritev
Gostuje Gledališče Koper / Teatro Capodistria
Črna komedija
Ironična izpoved ločenca srednjih let.
Režiser Nick Upper
Dramaturg Matjaž Briški
Glasbena oprema Igor Leonardi
Lektorica Barbara Rogelj
Igra
VALTER DRAGAN
Predstava Za znoret je nastala po uspešnem romanu pisca in dramatika Zorana Hočevarja, ki se ponaša z dvema cenjenima priznanjima – nagrado Kresnik za roman Šolen z brega in Grumovo nagrado za dramo m' te ubu.
Roman Za znoret je drugi del Hočevarjeve trilogije o vase zagledanem, trdokurčnem in ločenem poklicnem vozniku kombija Vojcu Pujšku ter njegovih erotičnih »avanturah«. Odkar ga je pred štirimi leti njegova bivša žena Polona zapustila ima Vojc probleme. Šele zdaj opazi, da bo potrebno stanovanje tudi počistiti in se zato dogovori z mlado čistilko v firmi ... Sicer pa je že od prvega dne zaljubljen v žensko svojih sanj, Hermino, direktorjevo tajnico, ki bi – po njegovem prepričanju – edina lahko nadomestila njegovo bivšo Polono. Helenino naklonjenost skuša pridobiti z zetovimi slikami, ki je uspešen in priznan slikar, Hermina ga zavrne ... in Vojc prestopi rob zakona.
Hočevarjevo besedilo je polno iskrivega, karakternega humorja, duhovito do sodobne likovne umetnosti (pisec jo umešča v skoraj vsa svoja dela) in pretkano z gibčno, včasih tudi drastično znižano govorico, ki posnema pogovorni jezik, zato je v njej vrsta mašil in psovk; ne gre za jezikovni verizem, z natančno rabo znižanega besednjaka in iz vsakdana pobranih fraz, Hočevarju uspe avtorsko prepoznavno in sveže pokazati, kako premostiti prepad med zapisano in govorjeno besedo.
Učinek v monodramsko formo prepisanega Hočevarjevega romana, ta evocira like od Mazzinijevega Felixa Langusa do likov Franja Frančiča, je v avli koprskega Pokrajinskega muzeja rasel s privajanjem prisotnosti Valterja Dragana na nepredvidene prostorske pogoje: klimaks, v katerem akter ujame pravi ritem, je menjava kostuma za progasto uniformo, ki anticipira Pujškovo prihodnjo zaporniško 'kariero'. Nick Upper se omeji na detajle kot Pujškovo večvrednostno sedenje na stolu na najvišji stopnici odra, na pijansko sivo obleko nekdanje elegance in aktualne odsluženosti ali na namig na lastniški odkup firme (kot fenomen ga Hočevar napove že leta 1999), pri čemer bi prepis materiala v monodramsko obliko (delo dramaturga Matjaža Briškega) omogočal še več zgoščenosti v osrednjem delu. Kljub temu si je Za znoret mogoče predstavljati kot vabo v gostilniškem kontekstu poletnih mesecev. V tem bo formula vodstva koprskega teatra pela od zadovoljstva.
Primož Jesenko, Delo
Vojca, poklicnega šoferja, igralec Valter Dragan utelesi s kompaktno mešanico brutalnosti, vulgarnosti, vznesenosti, patosa, razneženosti, arogance, pohote, gneva, šopirjenja, šovinizma in mačizma. Z mimiko in glasovnim registrom precej nazorno slika tudi druge osebe in v svojo igro okretno vključuje gledalce, kelnarje in druge prisotne.
/…/
In kaj storiš, ko te Vojc vztrajno šlata? Pomembneje kot tisto, kar ti govori, je to, ali ga znaš poslušati in pravočasno prepoznati simptome tistega, kar junaka našega časa najprej peha v norost, zatem v zločin in nazadnje še za zapahe. No, če te Vojc ujezi do te mere, da ti je rafala kletvic dovolj in raje zapustiš prizorišče, te bo vljudno pozdravil. Ker je dečko stare šole.
Andraž Gombač, Primorske novice