Premiera:
28. septembra 2002
Prevajalec Milan Jesih
Režiser Dušan Jovanović
Scenografinja Meta Hočevar
Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov
Avtor glasbe Drago Ivanuša
Koreograf Denes Debrei
Lektorica Tatjana Stanič
Asistentka dramaturgije Martina Šiler
Jerneja Kušar
Nastopajo:
Zvone Hribar - Escalus, knez v Veroni
Jurij Zrnec - Mercutio, mlad gospod v rodu s knezom, Romeov prijatelj
Matija Rozman - Paris, mlad plemič v rodu s knezom
Jan Bučar k.g. - Peter, Capuletov služabnik, ki spremlja pestunjo in Baltazar, Romeov služabnik
Valter Dragan - Monteg, oče veronske družine, sprte s Capuleti
Maja Sever - Gospa Monteg
Gregor Baković - Romeo, Montegov sin
Alojz Svete - Benvolio, Montegov nečak, Romeov in Merkutiev prijatelj
Gorazd Žilavec k.g. - Abram, služabnik pri Montegu, Paž parisov
Aleš Valič k.g. - Capulet, oče veronske družine, sprte z Montegi
Zvezdana Mlakar - Gospa Capuletova
Polona Juh - Julija, Capuletova hči
Gorazd Logar - Tybalt, nečak gospe Capuletove
Milena Zupančič - Pestunja Julijina, v službi pri Capuletovih
Gregor Gruden k.g. - Samson in Prvi sluga
Blaž Valič - Gregor in Drugi sluga
Bojan Emeršič - Pater Lorenzo
Gašper Jarni k.g. - Pater Janez in Sluga
Dunja Zupanec k.g., Sabina Kogovšek Zrnec in Ana Ruter k.g. - Zbor (tudi meščani Verone, gostje itd.)
Najslavnejša ljubezenska zgodba vseh časov. Romeo in Julija, junaka Shakespearove tragedije, dajeta ime ljubezni sami. Mar ni res, da se skoraj vsak moški, ki doživi opojnost tistega sladkega čustva, imenovanega ljubezen, vsaj za trenutek prepozna kot Romeo? Ali pa ga s tem latinsko zvenečim imenom označijo drugi. Ni Julija tista podoba, v kateri bi se hotela najti vsaka ženska, ko začuti, da bo svoje življenje našla v drugem?
Vendar pa se Shakespearova vizija ne izpolni samo v milini. To je zgodba o ljubezni in o mržnji, o prevzetosti in tudi o nestrpnosti, vzvišenosti in tudi ozkosti duha, zgodba poezije in nasilja. Zgodba o svetu sovraštva, v katerem se ljubezen izpolni v smrti. Tragedija iz renesančnega sveta, ki govori za vse čase in o vseh časih, tudi našem.
"Tragedije so nenadomestljive. Neprestano razmišljamo o njih, ker brez njih ne moremo razmišljati o tistem, kar smo." (Jovan Hristić v knjigi, ki je pravkar izšla tudi pri nas.) To pojasnjuje, zakaj se gledališča in gledalci vedno vračamo k tem besedilom in zlasti k tistim največjim, med katere sodi Shakespearova Tragedija o Romeu in Juliji. In ne samo v gledališču. V zadnjih letih sta nas Romeo in Julija pritegnila na filmskem platnu, enkrat obdana z atraktivnimi vizualnimi učinki, drugič vstavljena v domišljeno zgodbo o mladostni ljubezni velikega elizabetinca. Leonardo di Caprio in Gwyneth Paltrow, novi zvezdi holywoodskega sveta, sta zasijala prav kot veronska junaka. Da to nista zgolj mitski podobi, temveč mladostnika iz tukajšnjega sveta, bomo spet spoznavali v gledališču - tokrat s Polono Juh in Gregorjem Bakovićem v novi podobi večnih ljubimcev.