Prva slovenska uprizoritev
Premiera:
19. septembra 2001
Prevajalec Zdravko Duša
Režiser Jernej Lorenci
Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov
Lektor Jan Jona Javoršek
Scenograf Branko Hojnik
Skladatelj Branko Rožman
Nastopajo:
Primož Bezjak k.g. - Graham
Marko Mandić - Tinker
Vladimir Vlaškalić k.g. - Carl
Valter Dragan - Rod
Petra Govc - Grace
Gorazd Logar - Robin
Zvezdana Mlakar - Ženska
Razmadežna (Cleansed) je drama, kakršne doslej verjetno še niste videli. Napisana je bila leta 1997, uprizorjena pa naslednje leto v londonskem gledališču Royal Court. Besedilo, ki uprizarja tudi situacije na meji škandaloznosti - med drugim "živo" raztelešenje človeka ali spolni odnos med sestro in (mrtvim) bratom itd. - je na mah osvojilo evropske odre. Mnogi ga umeščajo v kontekst tako imenovane "shopping & fucking" dramatike, dramatike "krvi in sperme". Avtorica se je v redkih intervjujih - pogosto zaman - borila proti poenostavljenim interpretacijam svojega besedila; tudi proti naturalističnim in že kar preveč dobesednim uprizoritvam, v katerih so npr. preveč nazorni in s perfektnimi triki izvedeni prizori amputacij pri gledalcih vzbujali prej smeh kot grozo.
Sarah Kane je mitska figura današnjega evropskega gledališča. Rodila se je leta 1971 v angleški grofiji Essex in študirala dramaturgijo v Bristolu in Birminghamu. Med leti 1995 in 1999 je napisala pet dramskih besedil, nekaj priredb in filmski scenarij. Konec februarja leta 1999 je naredila samomor v eni od londonskih klinik, kamor se je zatekla v hudi depresiji.
Šele po nesrečni smrti so interpreti bolj tenkočutno premislili avtoričine namige o branju njene močno neposredne in na videz preproste, a v resnici skrivnostne pisave. Priznala je, da je med pisanjem Razmadežne prebirala Kafkov Proces in se z njim močno navdihovala, kakor tudi z Büchnerjevim Woyzkom, Strindbergovo Sonato strahov ali Shakespearovo komedijo Kar hočete. Ko je pisala Razmadežno, je bila tudi do ušes zaljubljena. A to je bila nesrečna ljubezen, ki jo je, kot toliko drugih stvari v njenem kratkem življenju, pahnila v novo depresijo in splošno osebno stisko. Prepričani smo, da Razmadežna ni kakšna cenena gledališka ekshibicija; je ljubezenska zgodba in metafora holokavsta, kakor ga je v nekem eseju določil Roland Barthes, ki pravi, da je situacija nesrečno zaljubljenega človeka primerljiva z internirancem v Dachauu. V obeh primerih človek izgubi samega sebe...
Razmadežna je nadvse izzivalna priložnost za uprizoritev najtemnejših področij človekovega duha in družbene prakse. Težko boste ostali ravnodušni.