Prva slovenska uprizoritev
Premiera:
28. septembra 2006
Prevajalka Mojca Kranjc
Režiser Janusz Kica
Dramaturginja Mojca Kranjc
Scenograf Marko Japelj
Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov
Lektorica Tatjana Stanič
Nastopajo:
Igor Samobor - Friedrich Hofreiter, tovarnar
Silva Čušin - Genia, njegova žena
Milena Zupančič - Anna Meinhold Aigner, igralka
Rok Vihar - Otto, njen sin, mornariški praporščak
Ivo Ban - Doktor von Aigner, ločeni soprog gospe Meinhold
Marijana Brecelj - Gospa Wahl
Jurij Zrnec - Gustav, njen sin
Barbara Cerar - Erna, njena hči
Andrej Nahtigal - Natter, bankir
Vanja Plut - Adele, negova žena
Jernej Šugman - Doktor Franz Mauer, zdravnik
Boris Mihalj - Demeter Stanzides, nadporočnik
Gorazd Logar - Paul Kreindl
Janez Škof - Albertus Rhon, pisatelj
Nina Valič - Marie, njegova žena
Matija Rozman - Serknitz
Vojko Zidar - Doktor Meyer
Rok Matek k.g. - Prvi turist
Rok Kunaver k.g. - Drugi turist
Gregor Baković - Rosenstock, portir v hotelu ob Völškem jezeru
Ana Ruter k.g. - Angležinja
Barbara Žefran - Francozinja
Tom Ban k.g. - Penn, vodnik
Prostrana dežela, verjetno najboljše dramsko delo znamenitega avstrijskega dramatika Arthurja Schnitzlerja, ki je odločilno zaznamoval gledališko obdobje fin de siècla, je najprej zelo natančen, ob tem pa rahlo ironičen portret meščanske družbe Srednje Evrope pred prvo svetovno vojno. V to široko družbeno kritično fresko avtor subtilno vpisuje številne posamične zgodbe, na prvem mestu zgodbo glavne junakinje Genie, žene tovarnarja Hofreiterja, zgodbo o njeni siloviti želji, da bi pobegnila iz spon konvencij in moževega psihičnega maltretiranja ter nezvestobe in se odprla erotični strasti in ljubezni, ki bi njenemu izpraznjenemu bivanju dala novih moči in smisla. Zato sta ključni besedi te drame hrepenenje in duša, besedi, ki ju tako dobro poznamo tudi iz slovenske literarne tradicije, najbolj seveda iz del Ivana Cankarja. Duša je tista prostrana dežela iz naslova igre, ki je Schnitzlerjevim junakom dosegljiva le skozi hrepenenje, medtem ko se njihovo vsakodnevno življenje spotika med dunajskimi predmestji in letovišči ob alpskih jezerih, med eno in drugo nerealizirano ljubezensko afero, med samomorom enega in hladnokrvnim umorom drugega domnevnega ljubimca Genie Hofreiter, ki stori morda kakšen korak preveč v neznano temo svoje duše. Tako je Prostrana dežela tudi tragična ljubezenska zgodba, prepoznavna in unikatna, današnje uprizarjanje Schnitzlerjeve elegične tragikomedije pa mnogo več kakor le iskanje izgubljenih časov.
Predstava ima odmor.