Socialna drama
Premiera:
15. februarja 2003
Prevajalec Jaša Drnovšek
Režiser Eduard Miler
Dramaturginja Žanina Mirčevska
Scenografinja Meta Hočevar
Kostumograf Leo Kulaš
Lektorica Tatjana Stanič
Sodelavec za narečje Jaša Drnovšek
Glasbena oprema Eduard Miler
Nastopajo:
Polde Bibič - Krause, gospodar na kmetiji
Maja Končar - Gospa Krause, njegova žena
Nataša Barbara Gračner - Helene, Krausejeva hčerka iz prvega zakona
Maja Sever - Martha, Krausejeva hčerka iz prvega zakona
Jernej Šugman - Hoffmann, inženir, poročen z Martho
Gorazd Logar - Wilhelm Kahl, nečak gospe Krause
Maja Sever - Gospa Sipiller, družabnica gospe Krause
Branko Šturbej - Alfred Loth
Aleš Valič k.g. - Dr. Schimmelpfennig
Valter Dragan - Beibst, delavec na Krausejevi kmetiji
Saša Mihelčič - Guste, dekla na Krausejevi kmetiji
Nina Valič - Miele, dekla na Krausejevi kmetiji
Gorazd Žilavec k.g. - Baer, imenovan Hopslabaer
Vojko Zidar - Eduard, Hoffmanov služabnik
Gerhart Hauptmann (1862 - 1946) je nedvomno najpomembnejši dramatik nemškega naturalizma. Za časa življenja je bil izjemno cenjen. Hugo von Hofmannsthal se je srečanj z njim spominjal kot "naravnost veličastnih dogodkov", Rainer Maria Rilke je do njega čutil "tiho, preprosto in brezkončno ljubezen", v domovini so ga večkrat oklicali za "nekronanega kralja", ko je dobil Nobelovo nagrado tudi za "drugega Goetheja".
Osrednje drame njegovega bogatega opusa, ki so v prvi polovici prejšnjega stoletja sodile v železni repertoar (tudi na Slovenskem), so se v zadnjih desetletjih umaknile z gledaliških odrov. Zato pa so ti pred nekaj leti na novo odkrili prodornost, inovativnost in provokativno neposrednost njegovih mladostnih del in zlasti socialne drame Pred sončnim vzhodom.
Glavni junak igre je kolektiv, ki se pred našimi očmi razkrije prek pogleda tujca. Loth, ki na razmere v Šleziji gleda kot znanstvenik, razkriva življenje, ki so ga zaznamovali hitra industrializacija dotlej kmečkega okolja, bogatenje z rudniki, izkoriščanje, silovite socialne razlike, zavrženost novopečenih bogatašev in množični alkoholizem. Lothu se tu sicer zgodi tudi ljubezen. Vendar pa ne more pristati na žensko, zaznamovano z razmerami domačega okolja. Ko jo Loth zapusti in se zrušijo njene sanje o novem srečnem življenju, Helene naredi samomor. Ta katastrofa pa priča, kako je tudi raziskujoč in razsojajoč pogled moralista problematičen.
Razmere v nemški Šleziji je mogoče primerjati z našimi Črnimi revirji. Zato se je prevajalec igre, katere velik del je napisan v dialektu, odločil za zasavski rudarski govor. Tega bo tako prvič mogoče slišati tudi z gledališkega odra.