Prva slovenska uprizoritev
Premiera:
17. novembra 2001
Prevajalka Silvana Orel Kos
Režiserka Mateja Koležnik
Dramaturginja Diana Koloini
Scenografinja Meta Hočevar
Kostumograf Alan Hranitelj
Lektor Jože Faganel
Skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar
Koreografinja Tanja Zgonc
Asistentka kostumografa Nadja Bedjanič
Nastopajo:
Ivo Ban - Helge, oče
Milena Zupančič - Else, mati
Marko Mandić - Christian, starejši sin
Uroš Fürst - Michael, mlajši sin
Maša Derganc - Helene, hči
Zvezdana Mlakar - Mette, Michaelova žena
Danilo Benedičič - Dedek
Mojca Ribič - Babica
Jose k.g. - Gbatokai, Helenin ljubimec
Marko Okorn - Stric Leif
Alojz Svete - Helmut, ceremoniar in očetov sodelavec
Nataša Tič Ralijan k.g./ Maja Sever - Pia, sobarica
Iva Babić - Michelle, sobarica
Tom Ban k.g. - Lars, strežnik
Boris Kos - Kim, kuhar
Ob praznovanju življenjskega jubileja uglednega in uspešnega industrialca se zberejo njegova družina z odraslimi otroki in gostje. Obeta se slovesnost v velikem slogu, a podoba uglajene meščanske družbe se zasuče, ko slavljenčev sin v protokolarnem govoru izpove, da ga je oče v otroštvu spolno zlorabljal.
Tema igre - spolna zloraba otrok - je prav ta hip izjemno izpostavljen problem. Pri tem pa ga Vinterberg uspešno veže na problematike, ki so širše in morda celo bolj zavezujoče: konstitucija meščanske družine; lažnivost in mimikrija, ki se iz družbenih odnosov seli v intimne; težavnost soočanja z resnico o sebi in drugem, ki se od intimnih problemov ponovno seli k družbenim in doseže srhljive dimenzije z eksplicitnim, obenem pa povsem prepričljivim in prepoznavnim rasizmom.
Igra je organizirana okrog ekscesne teme, vendar govori o splošnih problemih. Pri tem pa silovito problematizira meščanstvo, kakršnega pri nas doslej morda nismo poznali; prav zdaj pa slavnostno vstopa v naš prostor.
Igro je Thomas Vinterberg z Mogensom Rukovom napisal po svojem filmu Praznovanje. Ta je ena najuspešnejših stvaritev, posnetih po pravilih Dogme, ta čas slovite filmske doktrine, ki nasprotuje estetskim načinom in prevladi Hollywooda. Moč drame Praznovanje pa presega vprašanja in polemičnost različnih medijskih principov.