Prva uprizoritev priredbe
Premiera:
17. aprila 2010
Avtor priredbe Vito Taufer
Prevajalec Borut Kraševec
Režiser Vito Taufer
Dramaturginja Darja Dominkuš
Scenograf Žiga Kariž
Kostumografinja Nina Jagodic
Avtor glasbe Andrej Goričar
Lektorica Tatjana Stanič
Oblikovalec luči Pascal Mérat
Asistentka scenografa Barbara Kapelj Osredkar
Asistentka kostumografinje Erna Ostanek
Nastopajo:
Nataša Barbara Gračner - Ana Petrovna Vojniceva, mlada vdova, generalica
Saša Tabaković - Sergej Pavlovič Vojnicev, sin generala Vojniceva iz prvega zakona
Barbara Cerar - Sofja Jegorovna, njegova žena
Aleš Valič k.g. - Porfirij Semjonovič Glagoljev 1
Uroš Fürst - Kiril Porfirjevič Glagoljev 2, njegov sin
Valter Dragan - Gerasim Kuzmič Petrin
Saša Mihelčič - Marja Jefimovna Grekova, dvajsetletno dekle
Andrej Nahtigal - Ivan Ivanovič Trilecki, polkovnik v odstavki
Bojan Emeršič - Nikolaj Ivanovič Trilecki, njegov sin, mlad zdravnik
Ivo Ban - Abram Abramovič Vengerovič 1, bogat Jud
Tom Ban k.g. - Isak Abramovič Vengerovič 2, njegov sin, študent
Jurij Zrnec - Timofej Gordejevič Bugrov, trgovec
Marko Mandić - Mihail Vasiljevič Platonov, vaški učitelj
Maša Derganc - Aleksandra Ivanovna (Saša), njegova žena, hči I. I. Trileckega
Matevž Müller AGRFT - Osip, tridesetleten moški, konjski tat
Tina Vrbnjak - Katja, služabnica Vojnicevih
Andrej Zalesjak AGRFT - Jakov
Vito Weis k.g. - Marko
Čehov naj bi dramo, ki je bila odkrita šele v njegovi zapuščini in leta 1923 natisnjena pod naslovom Drama brez naslova, napisal še kot študent medicine. Vsekakor gre za prvo njegovo ohranjeno dramsko delo, ki je zaradi svoje dolžine (v originalu obsega kar 160 tiskanih strani oziroma osem ur odrskega dogajanja) uprizarjano le v obliki različnih avtorskih priredb, največkrat poimenovanih po glavnem liku Platonovu.
Drama brez naslova je morda najbolj zanimiva zato, ker gre za nekakšnega »Čehova pred Čehovom«. Če sicer za Čehova velja, da ukinja glavnega junaka, oziroma za glavnega junaka svojih dram postavlja »življenje samo«, posamezni liki pa so le njegovi ujetniki – kar se kaže v odsotnosti dogajanja, vse je le v podrobno niansiranem razpoloženju –, ima to delo kar nekaj melodramatičnih potez: glavni lik, učitelj Platonov, po svojih besedah srečno poročen, se nekega poletja zaplete v kar nekaj sočasnih ljubezenskih razmerij: z mlado vdovo po generalu Vojnicevu, z lastnico propadajočega posestva ter z ženo njenega sina; iz nekakšne obupane objestnosti pa izziva in osvaja tudi druga dekleta, kar se konča s streljanjem. Vendar gre bolj kot za donjuanovski za hamletovski motiv nezmožnosti odločitve in dejanja odrešitve iz sveta, ki mu vladajo pritlehni pridobitniški interesi in na videz lahkoživa brezskrbnost,v resnici pa izgubljenost ter odsotnost vsakršnega smisla in namena.
Sponzorja gostovanja na XII. Mednarodnem festivalu Pomlad v Melihovem v Rusiji
RIKO
in
KRKA