Muhe

Premiera: 17 februarja 2012

Prevajalka Draga Ahačič
Avtor priredbe, režiser in dramaturg Janez Pipan
Scenograf Marko Japelj
Kostumograf Leo Kulaš
Avtorja glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar, Damir Avdić
Lektor Jože Volk
Oblikovalec luči Andrej Hajdinjak
Asistent režiserja Jaša Koceli

Igrajo
Renato Jenček Jupiter (Zevs)
Blaž Setnikar Orest
Rastko Krošl Ajgist
Igor Žužek Vzgojitelj
Pia Zemljič Elektra
Lučka Počkaj Klitajmnestra
Manca Ogorevc Starka; Erinija
Barbara Medvešček Ženska; Tretja erinija
Tanja Potočnik Mlada ženska; Druga erinija
Nina Rakovec Druga mlada ženska; Prva erinija
David Čeh Prvi moški; Mrtvec
Aljoša Koltak Drugi moški; Mrtvec
Branko Završan Tretji moški; Zapredek, nato metulj
Damjan M. Trbovc Duhovnik; Mrtvec
Matevž Sluga Otrok; Ministrant
Zvone Agrež Bebec
Dani Les k. g., Svetislav Prodanović k. g. Stražarja v palač

Francoski filozof eksistence, dramatik, romanopisec, esejist, scenarist, politični aktivist, življenjepisec, literarni kritik Jean-Paul Sartre (1905–1980) je bil eden vodilnih svetovnih intelektualcev dvajsetega stoletja, predvsem eksistencializma in marksizma. Leta 1964 je dobil Nobelovo nagrado za literaturo, ki jo je prvi v zgodovini prostovoljno zavrnil, z razlago, da bi mu ta nagrada omejila svobodo.
Sam je svojo dramatiko označil kot gledališče situacij. Zanjo pravi: Če je res, da je človek v določeni situaciji prost in da odloča o samem sebi v tej situaciji in glede nanjo, tedaj moramo v gledališču prikazati preproste, človeške situacije in ljudi, ki si v teh situacijah prosto izbirajo svojo usodo … Najbolj pretresljiva stvar, ki jo gledališče lahko pokaže, je človeški značaj, ki se poraja, trenutek izbora, proste odločitve, ki angažira neko moralo in neko celotno življenje. In ker gledališče obstaja samo takrat, kadar ustvarimo enotnost pri vseh gledalcih, moramo poiskati tako splošne situacije, da bodo vsem skupne.

Sartrove drame se vedno ukvarjajo s pomembnimi problemi in vprašanji, z vojno, revolucijo, s tiranijo, položajem človeka v svetu. Njegova druga drama Muhe (1943) je adaptacija mita o Elektri in Orestu. Orest se vrne v rodni Argos. Mesto, ki se duši v smeteh in smradu zaradi zločinov preteklosti, nadlegujejo gnusne mesarske muhe, simbol erinij, boginj maščevanja, pa tudi razpadajoče argoške civilizacije. Orest je sin Agamemnona in Klitajmnestre. Materin ljubimec Ajgist je pred petnajstimi leti ubil kralja Agamemnona, zmagovalca trojanske vojne, zasedel prestol, potem pa prebivalcem Argosa vsilil občutek kolektivne krivde za umor. Elektra podžge brata, da maščuje zločin nad očetom ter ubije mater in njenega ljubimca. Ko Orest ubije Ajgista in svojo mater, spozna neomejeno človekovo svobodo. Orest prevzame posledice svojega zločina in reši Argos muh. Tega ne stori samo zato, da bi rešil argoško ljudstvo preteklosti in moralnega suženjstva, temveč tudi zato, da bi s prostovoljnim dejanjem zadostil svojemu občutku za pravico. Obsojen sem na to, da nimam drugega zakona razen svojega. Doseči hoče samo svoje avtentično bivanje brez vsakega zunanjega ali notranjega pritiska. Muhe so drama o osebni in kolektivni svobodi. Sartre jih je napisal v času nacistične okupacije in vichyjskega režima z nedvoumnim sporočilom: treba je likvidirati okupatorja/uzurpatorja (Ajgista) in njegovega domačega kolaboranta (Klitajmnestro). Uprizoritev SLG Celja pa dogajanje Sartrovih Muh umešča na prizorišča današnje Slovenije ...