Gostuje Drama SNG Maribor
Prevajalca Eduard Miler, Irena Novak Popov
Prevajalec Balade o deviškosti Andrej Rozman Roza
Režiserka Mateja Koležnik
Dramaturginja Tanja Lužar
Scenograf Henrik Ahr
Kostumograf Alan Hranitelj
Skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar
Koreografinja Magdalena Reiter
Oblikovalec svetlobe Franci Rampre
Lektorica Metka Damjan
Korepetitorka Zvezdana Novaković
Oblikovalka maske Mirjana Djordjević
Asistent režije Uroš Nikolić
Igrajo
Peter Boštjančič Nevestin oče
Irena Varga Ženinova mati
Mateja Pucko Nevesta
Maša Židanik Njena sestra
Nejc Ropret Ženin
Vladimir Vlaškalić Njegov prijatelj
Ksenija Mišič Žena
Davor Herga Njen mož
Matija Stipanič Mladi moški
O avtorju
Delo Bertolta Brechta, enega najizvirnejših ustvarjalcev svetovnega gledališča, zajema skorajda nepregledno zapuščino od pesmi, dram, esejev, polemičnih spisov, študij gledališke teorije in prakse, zapiskov o gledališču, liriki, epiki, filmi, fašizmu, kritiki, realizmu in formalizmu, diktaturi in miru do snovanja epskega gledališča, ki se odmika iluzionistični prevari malomeščanskega vzgojnega gledališča. Na vprašanje, ali je član komunistične stranke, je na ameriškem zaslišanju, kamor so ga poklicali zaradi protidržavnega delovanja, odgovoril: »Ne. Ne. Ne. Ne. Nikoli! Sem neodvisen pisatelj in bom tudi ostal neodvisen pisatelj. Kajti prepričan sem, da je zame najbolje, če nisem član nobene politične stranke.«
Dramatik, režiser, igralec, pesnik, esejist in gledališki reformator in teoretik Eugen Berthold Brecht se je rodil 10. februarja 1898 v Augsburgu na Bavarskem. V mladosti je za šolski časopis »Žetev« pisal domoljubne pesmi in članke, tu pa je objavil tudi svojo prvo dramo z naslovom Sveto pismo (Die Bibel). Brecht je kasneje dejal, da je od vseh knjig nanj najbolj vplivala Biblija, »zbirka vznemirljivih zgodb, generacijskih sporov, smrti in ubojev, ki dosežejo vrhunec v hvalnici ljubezni«.
Zaradi pacifističnih objav v Žetvi so mu grozili z izključitvijo iz šole. Po maturi se je leta 1917 vpisal najprej na filozofsko, potem pa še na medicinsko fakulteto v Münchnu. V pismu prijatelju slikarju Casparju Nehru je zapisal, da »razmišlja o kritika Boga in hudiča«. Naslednje leto so ga vpoklicali v vojaško službo k sanitetni enoti, kjer je napisal Legendo o mrtvem vojaku, Pesem obešenjakov in dramsko balado Baal, v kateri je izrazil upor zoper meščansko družbo. Po januarskem berlinskem uporu delavske Spartakove zveze leta 1919 je napisal igro Spartak, prvo različico igre Bobni v noči (uprizorjena leta 1922 v Münchnu). Istega leta je napisal pet enodejank, v poklon Karlu Valentinu, med njimi tudi Malomeščansko svatbo, ki je krstno uprizoritev doživela leta 1926 v Frankfurtu.
V enem od nepolitičnih pisem je o malomeščanih zapisal: Malomeščani moje domovine, zelo številna kasta malih obrtnikov, šolskih učiteljev, trgovcev, podrejenih častnikov, pleskarjev, študentov in tako naprej, so se po prenekaterih razočaranjih, ki so jim jih bili pripravili notranji in zunanji sovražniki, odločili, da bodo poslej počeli velika dela. Nekateri med njimi so jim pojasnili, da izvira njihov bedni položaj – vsi so bili bolj ali manj bankrot – iz preveč materialističnega odnosa do življenja, in zato zdaj upajo, da si bodo z močnim idealizmom, se pravi z neomejenim čutom za žrtvovanje, mogli zgraditi človeka vredno eksistenco. Niso dvomili, da bo posameznik pri tem marsikaj izgubil. Spoznali so, da so bili brez vodstva samo čreda ovac. »Če nas pošteno ne priviješ, nadereš in mahneš po gobcu, bomo ostali bedne cunje«, so rekli, »tako že ne moremo več hoditi naokoli.«
O režiserki
S svojimi uprizoritvami Mateja Koležnik nedvomno sodi v sam vrh slovenskih gledaliških ustvarjalcev, njeno ustvarjanje obsega več kot trideset režij, poleg marsikatere pa je sama podpisala tudi scenografijo. Njene uprizoritve se redno uvrščajo na različne gledališke festivale doma in v tujini ter so pogosto nagrajene.
Med drugimi je prejela nagrado Prešernovega sklada za uprizoritvi Noži v kurah D. Harroverja in Praznovanje T. Winterberga, M. Rukova in B. Hansena, oboje v izvedbi SNG Drama Ljubljana (2001). Prejela je veliko nagrado Borštnikovega srečanja za najboljšo uprizoritev v celoti za predstavo Noži v kurah. Skupaj s scenografom Jožetom Logarjem je prejela nagrado Borštnikovega srečanja za scenografijo za uprizoritev Smrt trgovskega potnika A. Millerja v izvedbi Drame SNG Maribor (2004). Na Slovenskem festivalu komornih gledališč SKUP na Ptuju je bila nagrajena za režijo uprizoritve Gospodična Julija A. Strindberga v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj (2008). Dvakrat je bila nagrajena na festivalu Zlati lev v Umagu, kjer je prejela nagrado grand prix za uprizoritvi Lepotna kraljica Leenana M. McDonagha v izvedbi SNG Drama Ljubljana (1999) in Kako sem se naučila vozit P. Vogel v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj (2000). Na festivalu ASSITEJ v Čakovcu je prejela nagrado za najboljšo režijo za uprizoritev Kako je Tonkica kupovala kruh J. Boka v izvedbi Kazališta Mala scena Zagreb (2005), nato pa še nagrado za najboljšo predstavo 22. Gavellinih večeri za uprizoritev Striček Vanja A. P. Čehova v izvedbi HNK Split (2007).
Uprizoritev Brechtove Malomeščanska svatbe je njeno četrto sodelovanje z mariborskim gledališčem. Prvič je režirala v Mariboru leta 1990, ko je na oder postavila uprizoritev Markiza de Sade Y. Mishime, drugič leta 2004, ko je zrežirala odmevno in nato na Borštnikovem srečanju nagrajeno uprizoritev Smrt trgovskega potnika A. Millerja, v letošnjem letu pa je na oder Stare dvorane postavila Ortonovo komedijo Pornoskop ali kaj je videl batler.
Iz gledališkega lista
Tanja Lužar
Malomeščani moje domovine … (odlomek iz gledališkega lista)
Enodejanka Malomeščanska svatba oziroma Svatba (1919), kot jo je Brecht najprej naslovil, spada med njegova zgodnejša dela, saj jo je napisal, ko mu je bilo šele enaindvajset let. Gre za delo, ki v splošnem navdušuje predvsem z absurdnimi situacijami, z duhovitimi, s cinizmom in ironijo nabitimi dialogi med svati ter s pohištvom, ki se seseda dobesedno pod njihovimi zadnjicami. Brecht v tej enodejanki ne ponuja posebnega psihološkega ozadja, ne razčlenjuje, zakaj in čemu so se te osebe znašle na tej poroki, hkrati pa med vrsticami nudi podlago za možne interpretacije. Za osrednji dogodek drame ni izbral sedmine, praznovanja rojstnega dne ali krsta. Izbral je svatbo. Dogodek, ki naj bi po vseh družbenih normah pomenil začetek novega življenja, seveda nedvomno srečnega življenja … Vendar ima Brecht o tem svoje mnenje. Mlademu moškemu v slavnostnem govoru na čast Nevesti in Ženinu zapiše: »Ko se mlada nevesta ozira na lepe dni svojega otroštva, jo najbrž obide tiha otožnost, kajti zdaj je na pragu novega življenja, sovražnega življenja …«
Brecht v tem delu z neusmiljeno natančnostjo razcefra malomeščane svojega/našega časa. Obsodi jih lažne morale, sprenevedanja, hinavščine, lažne iskrenosti, hipokrizije, licemerstva, prešuštva, ljubosumja, sovraštva, posesivnosti … Prerez družbe strne v devetih osebah, ki pokrivajo tako različne generacijske plasti kot tudi razpon na družbeni lestvici. Nastopajoče osebe navede po funkcijah, ki jih nosijo znotraj besedila oziroma znotraj družinsko-družbene pripadnosti.
Jure Gantar
Rojstvo nacizma iz duha malomeščanstva (odlomek iz gledališkega lista)
Ena izmed najočitnejših tem Malomeščanske svatbe in obenem tudi tretja točka nacističnega programa je skorajda nerazumljiva želja po gospodarski in finančni samozadostnosti, avtarkiji. Brechtovo metaforo pohištva, ki ga je Ženin od osnutkov do oblanja zbil brez kakršne koli zunanje pomoči – kot pove Nevesta, je »tudi lepilo ... naredil sam« –, bi kaj lahko primerjali s Hitlerjevo zahtevo do ozemlja, ki naj bi Nemčiji omogočilo preživljati svoje prebivalstvo. Doma narejeno pohištvo hkrati omejuje Ženinov in Nevestin Lebensraum ter ju opredeljuje kot neodvisna subjekta. Le majhen korak ločuje fetišiziranje lesa, lepila in lastnine od vulgarnega socialnega darvinizma, na katerega se v svojih programskih tezah sklicuje nacistična ideologija. In prav nič težko si ni predstavljati, v katero politično smer se bosta zasukala Ženin in Nevesta, potem ko bosta po koncu igre prvič slišala Hitlerjeve obljube o novem prostoru za nemške kolonizatorje.