Premiera:
09. februarja 2008
11. februarja 2008
Prevajalec Iztok Ilc
Režiser Ivica Buljan
Dramaturginja Diana Koloini
Scenograf Siniša Ilić
Kostumografinja Ana Savić Gecan
Skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar
Koreograf Matija Ferlin
Lektorica Majda Križaj
Video Marko Mandić
Asistent režiserja Robert Waltl
Asistentka dramaturginje Eva Kraševec
Nastopajo:
Petra Govc - Anne, Renéejina mlajša sestra, Renée, markiza de Sade, Grofica de Saint-Fond
Veronika Drolc - Baronica de Simiane, Renée, markiza de Sade
Milena Zupančič - Grofica de Saint-Fond, Gospa de Montreuil, Renéejina mati, Renée, markiza de Sade
Iva Zupančič - Charlotte, služkinja gospe de Montreuill, Gospa de Montreuil, Renéejina mati
Polona Vetrih - Gospa de Montreuil, Renéejina mati, Grofica de Saint-Fond, Anne, Renéejina mlajša sestra
Vanja Plut - Anne, Renéejina mlajša sestra, Charlotte, služkinja gospe de Montreuill, Charlotte, služkinja gospe de Montreuill
»De Sade skozi ženski pogled,« tako je svojo dramo Markiza de Sade (1965) označil avtor, Yukio Mishima. V biografiji markiza de Sada ga je vznemirila nenavadna zgodba njegove žene: vsem soprogovim dejanjem in nezvestobi navkljub je bila celi dve desetletji, ki so jih burili veliki škandali in bremenile dolge zaporne kazni, vseskozi zvesta; branila ga je, mu večkrat pomagala pobegniti in ga vestno obiskovala v zaporu. Ko se je s francosko revolucijo situacija spremenila in se je markizu obetala svoboda, celo položaj v družbi, pa ga je zapustila.
Kdo je bila? In kakšno je bilo življenje te ženske, ki je ni samo zakon, pač pa tudi ljubezen, resnična, vdana in zvesta ljubezen vezala na de Sada, verjetno najbolj radikalno, najbolj divjo in tudi najtemnejšo figuro evropske kulture? Njegovo ime je poimenovalo zlo, postalo je pojem monstruoznosti, a tudi veličine, čistosti, celo svetosti zla; njegova dejanja in posebej njegova spolnost so se uveljavili kot meja človeškega; njegova dela so bila prepovedana vse do srede 20. stoletja. ›Véliki Markiz‹, zaničevan, demoniziran in oboževan. Si je sploh mogoče zamisliti življenje v intimni bližini z njim – s tem človekom, ki je bil že v času svojega življenja pojem? Življenje s človekom, v katerem samo ljudje duha zmorejo brati absolutno?
Mishima je to vprašanje postavil v salon. Med šestimi ženskami v francoskem salonu 18. stoletja se odvija zgodba, ki predstavlja zaledje, skrito ozadje, nemara pa tudi vir ›Vélikega Markiza‹. Katolištvo in družabna ambicija, moralistična rigoroznost, ki jo žene divje sovraštvo, in moralna zavrženost, razumevanje ali vsaj poskus razumevanja, in kompromisarstvo, predsodki in erotična sla … vse je v igri med temi ženskami, ki jim središče predstavlja odsotni, vselej zaprti in vselej vseprisotni markiz. Tudi ljubezen. Renée de Sade ve, kaj je ljubezen, in tudi, kaj je sla po absolutnem. Z ženskami, s katerimi jo veže družina, nerazumevanje in sovražnost, se sreča v treh različnih zgodovinskih trenutkih, med katerimi mine skoraj dvajset let in med katerimi se zgodi tudi veliki preobrat, ki ga prinese francoska revolucija. Mnogo se zgodi v tem času in mnogo se spremeni tik pred koncem. Eno celo življenje ženske, obsijane s senco.