Prva slovenska uprizoritev
Velika zgodovinska viteška igra
Premiera:
08. decembra 2007
Prevajalec Lado Kralj
Režiser François-Michel Pesenti
Scenograf François-Michel Pesenti
Dramaturg Jan Jona Javoršek
Kostumograf Leo Kulaš
Lektorica Tatjana Stanič
Asistent režiserja Jaka Andrej Vojevec
Asistentka scenografa Mojca Kocbek Vimos
Prevajalka na vajah Jasmina Žgank
Nastopajo:
Matija Rozman - Cesar / Georg Waldstättenski / Nočni čuvaj / Sodnik
Kristijan Muck - Gebbhardt, wormski nadškof, Grof Oton Flühenski / Jakob Pech, krčmar
Marko Mandić - Fridrik Wetter, grof Strahlski
Iva Zupančič - Grofica Helena, njegova mati
Barbara Žefran - Eleonora, njena nečakinja, Brigita, oskrbnica Strahlskega gradu
Saša Tabaković - Vitez Flammberg, grofov vazal, Sodnik
Vojko Zidar - Gottschalk, grofov hlapec, Sodnik
Petra Govc - Kunigunda Thurneška
Katja Levstik - Rozalija, njena spletična, Kunigundina stara teta
Janez Škof - Teobald Friedeborn, kovač orožar iz Heilbronna
Veronika Drolc - Katica, njegova hči
Boris Mihalj - Renski grof Steinski, Kunigundin zaročenec, Sodnik
Rok Kunaver k.g. - Gottfried Friedeborn, njen zaročenec, Vitez Wetzlaf / Sodnik
Aljaž Jovanović - Maksimilijan, grajski grof Freiburški, Sodnik
Matija Stipanič - Vitez Schauermann / Drugi nočni čuvaj / Sodnik
Alja Kapun k.g. - Kunigundina stara teta / Drugi premogar / Sodnik
Uroš Kaurin - Friderik Herrnstadtski / Sibila, Kunigundina mačeha, Sodnik
Iva Babić - Eginhardt Wartski / Sodnik
Jure Henigman - Prvi premogar / Kerub / Sodnik
Iva Babić, Alja Kapun k.g., Matija Stipanič, Rok Kunaver k.g., Uroš Kaurin, Jure Henigman - Ostali
Heinricha von Kleista raziskovalci njegovega dela in življenja označujejo kot eno največjih ugank nemške klasične književnosti. Napisal je nekaj res velikih gledaliških iger, uprizoritve pa ni doživel nobene, čeprav so njegove igre postale del klasičnega repertoarja evropskega gledališča. ›Velika zgodovinska viteška igra‹, kakor je Heinrich von Kleist podnaslovil svojo Katico iz Heilbronna (1807/08), v skladu z romantično tradicijo poustvarja svet srednjega veka, vendar je to prostor imaginacije, prežarjen s svetlobo notranjega in zunanjega ognja – sestavlja ga vrsta votlin, gradov in temnih gozdov, v katerih se v nenadni slepeči svetlobi kažejo obrisi postav, oseb in duhov v duši junakov ter mečejo dolge, divje plešoče sence na steno tega izrednega in nenavadnega prostora duše. Čeprav gre na videz za ljubezensko zgodbo s srečnim koncem, ki se dogaja na Švabskem v 13. stoletju, številne in zelo različne osebe, od plemenitih vitezov in oseb s cesarskega dvora do ›navadnih‹ meščanov, ne gradijo zgodovinske širine, ampak vstopajo v Kleistov skrivnosten chiaroscuro, ki spominja na mrakobnost in presvetljenost kakšnega Rembrandta, in si nadevajo drugačne podobe in pomene; igro pogosto usmerjajo sanje, srečujemo se s pravljičnimi zapleti, čarovniškimi procesi in silovitimi ljubezenskimi preobrati med grofom Strahlskim, kovaško hčerjo Katico in plemkinjo Kunigundo, ki jih moramo razumeti ne toliko kot pravljično pripoved, temveč bolj kot spraševanje o tem, kaj je resnično in kaj le videz, kaj je človekova resnična identiteta in kaj le krinka, ki si jo je ponevedoma nadel ali pa mu jo je nadel nerazumljivi, skrivnostni svet, v katerem se giblje. Kleist je iz prostora drame ustvaril camero obscuro, ki med iskanjem resnice, duše, ljubezni in rešitve ne meče izostrenih senc samo na steno gledališča, temveč naravnost v zenico gledalca. Tako osrednji preobrat, znameniti preizkus z ognjem, iz katerega se Katica čudežno reši in s tem razreši tudi spletke in uganke igre, učinkuje kakor svetel blisk, ki odstrne sence in temo ter pokaže, da sta si bila z grofom Strahlskim pravzaprav že ves čas usojena ...
Predstava traja štiri ure in 10 minut in ima odmor.