Pokrajina sna
Po istoimenskem romanu
Krstna uprizoritev
Premiera:
19. novembra 2005
Avtorja dramatizacije Drago Jančar
in Janez Pipan
Režiser Janez Pipan
Dramaturg Janez Pipan
Scenografinja Meta Hočevar
Kostumografinja Jelena Proković
Skladatelj Aldo Kumar
Lektorica Tatjana Stanič
Asistentka režiserja Ajda Valcl
Asistentki dramaturgije Ana Kržišnik
, Petra Tanko
Asistentka skladatelja Bojana Šaljić
Nastopajo:
Nataša Barbara Gračner - Katarina, hči posestnika z Dobrave
Branko Šturbej - Simon Lovrenc, jezuit
Jernej Šugman - Franc Henrik Windisch, stotnik, nečak barona Windischa
Dare Valič - Jožef Poljanec, posestnik in oskrbnik
Janez Škof - Tobija, oča s Ptuja
Boris Mihalj - Janez Demšar, župnik
Bine Matoh k.g. - Mihael Kumerdej, romarski principal
Metoda Zorčič - Magdalena, njegova žena
Ivo Ban - Škof, knezoškof ljubljanski
Alojz Svete - Tajnik, škofov tajnik
Danilo Benedičič - Provincial, jezuitski predstojnik v Ljubljani
Brane Grubar - Herver, predstojnik v misijonih
Klemen Mauhler k.g. - Oficir, Windischev pomočnik
Ana Ruter k.g. - Klara, njegova ljubica
Zvezdana Mlakar - Amalija, romarica
Matija Rozman - Oberholzer, mestni sodnik v Landshutu
Zvone Hribar - Dolničar, romar
Andrej Nahtigal - Schwartz, pasar iz Ljubljane
Meta Vranič - Leonida, njegova žena
Marijana Brecelj - Pelagija, sestra karmeličanka
Anja Čemažar k.g. - Deklica, Katarinina hči
Lana Klopčič AGRFT, Ana Kržišnik AGRFT, Andrej Murenc AGRFT, Tomislav Tomšič k.g. - Romarji
in
Srečo Čamernik k.g., Alain Frank k.g., Zoran Košir k.g., Marko Kržič, Ervin Mehle, Aleš Plut - Romarji
Prizorišče Jančarjevega romana Katarina, pav in jezuit je Evropa 18. stoletja, čas velikih vojn in sovražnosti, ki Evropo preurejajo na novo, čas velikih družbenih in političnih sprememb, čas velikih verovanj, kolektivnih ekstaz in posamičnih romanj k smislu, a tudi čas tragične pogube in fatalizma. Na ozadju zgodovinskega dogajanja Jančar z izjemno literarno subtilnostjo izrisuje usode treh ljudi iz slovenskih krajev: preprostega dekleta Katarine Poljanec, ki zapusti očeta in rodni dom na Dobravi ter odide na veliko romanje v Kelmorajn, k Zlati skrinji, k smislu in sreči; jezuita Simona Lovrenca, ki na istem romanju išče Boga in vero, izgubljeno pred davnimi leti v daljnih deželah med južnoameriškimi Indijanci, ter stotnika in "pava" Franca Henrika Windischa, ki želi na čelu avstro-ogrske vojske poraziti Pruse in jih pognati v Severno morje. Strašne so poti in preizkušnje, ki jih morajo prehoditi vsi trije junaki, in na koncu jih čaka vse kaj drugega od tistega, kar so pričakovali in za čemer so hrepeneli ...
Draga Jančarja poznamo kot avtorja pomembnih dramskih besedil, večidel napisanih v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Med njimi naj omenimo Disidenta Arnoža in njegove, Veliki briljantni valček in Dedalusa, ki so bile krstno uprizorjene prav v ljubljanski Drami. Tokrat se Jančar po daljšem času vrača na gledališki oder, in to, kot se reče, na velika vrata: z uprizoritvijo "enega resnično velikih slovenskih romanov zadnjih desetletij", kot je zapisal kritik, napisanega ob prelomu tisočletij, ovenčanega z nagradami, priljubljenega med množico bralcev in prevedenega v kar nekaj tujih jezikov.