Oster in senzibilen prikaz tajkunov, ki srečajo usodo.
Premiera:
31. marca 2012
Prevajalec Andrej Inkret
Režiser Ivica Buljan
Asistent režiserja Robert Waltl
Dramaturginja Mojca Kranjc
Scenograf Dalibor Martinis
Kostumografinja Ana Savić Gecan
Skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar
Koreografinja Tanja Zgonc
Lektorica Tatjana Stanič
Lektorica za nemščino Vanda Vremšak Richter
Oblikovalec luči Milan Podlogar
Asistentka režije Tjaša Črnigoj
Asistentka dramaturgije Nina Šorak
Nastopajo:
Ivo Ban - Naci (Ignjat, Jacques) Glembay, bankir
Nataša Barbara Gračner - Baronica Castelli-Glembay, njegova druga legitimna žena
Marko Mandić - Dr. phil. Leone Glembay, sin Ignjata in njegove prve žene
Tina Vrbnjak - Sestra Angelika Glembay, dominikanka, vdova po Glembayevem sinu Ivanu
Matjaž Tribušon - Titus Andronicus Fabriczy-Glembay, bratranec bančnika Glembaya
Aljaž Jovanović - Dr. iuris Puba Fabriczy-Glembay, negov sin, odvetnik
Jose k.g. - Dr. med. Paul Altmann, zdravnik
Uroš Fürst - Dr. theol. et phil. Alojzij Silberbrandt, informator baroničinega sina in njen spovednik
Jernej Gašperin k.g. - Oliver Glembay, sin baronice Castelli in bančnika Glembaya
Benjamin Krnetić AGRFT - Ulanski Oberleutnant von Ballocsanszky
Ditka Haberl k.g., Tina Vrbnjak, Jernej Gašperin k.g., Benjamin Krnetić AGRFT - Futuristi
Drama Gospoda Glembajevi enega največjih hrvaških literatov Miroslava Krleže je prva iz cikla o dinastiji Glembay. Dogaja se v poletni noči leto dni pred prvo svetovno vojno, v času, ko je gospodarski in družbeni uspeh družine dosegel zenit. Toda kljub razkošju in svetovljanstvu, ki napolnjujeta trenutno življenje Glembajevih, zadostuje en sam povod, da se razkrije veriga izsiljevanja, prikrivanja, nasilja, tragedij in smrti, ki usodno spremljajo družino vse od začetka njenega vzpona. Drama se krvavo zaključi s tempom in silovitostjo antičnih tragedij. Kljub temu pa glembajevski junaki niso antično premočrtni, ampak moderni; pravzaprav bi lahko rekli, da nam Gospoda Glembajevi z izjemno ostrino, gledališko močjo in senzibilno kritičnostjo prikazujejo, kaj se zgodi, kadar tajkuni srečajo usodo.
IZ GLEDALIŠKEGA LISTA
»Ali torej resnično življenje piše zgodbe tako, da bi nam postal jasnejši Krleža, ali pa je Krleža pisal tako, da bi nam bilo resnično življenje bolj jasno …«
»Šele ko smo Glembayeve na ta način prepoznali kot svoje, današnje, šele ko se je naš svet razdelil na bankirje, advokate, škofe in njihove sluge, lakaje in sobarje, na plemiško gospodo, baronice in njihove guvernante, šivilje in povožene uboge starke, in ko je nesmiselni, absurdni glembajevski svet postal povsem okrogel, univerzalen in naš, šele tedaj smo namreč lahko razbrali tudi notranje drame senc, ki živijo v njem, nenavadne pokrajine človeških duš, ki so enake – ampak res! – tako v tistih mračnih letih na začetku 20. stoletja kot v tistih sivih komunističnih osemdesetih letih in tistih fluorescentnih korporativnih letih na začetku 21. stoletja.«
Boris Dežulović: Dobro jutro, dragi Krleža
»Krleževa drama se uvršča med številna literarna besedila tedanjega časa, ki so na estetsko bolj ali manj učinkovit način raziskovala prostrano deželo človeške duše. Drugačnost in s tem posebna oblika in zanimivost Krleževe drame pa je, da skozi nekoliko robat spoj naturalistične literarne tradicije in psihoanalize izpostavi težnjo tedanje diskurzivne prakse po 'biologizaciji' erotike in nasilja, torej težnjo po uveljavljanju pojmovanja erotike in nasilja kot proizvodov narave. Ta narava, ki naj bi bila zasidrana v človekovi telesnosti, v psihičnem pa zastopana v obliki gonov življenja in smrti, nenehno grozi, da bo izbruhnila v iracionalno spolno in nasilno vedenje, če je ne obrzda kultura. Uveljavljanje takšnega pojmovanja spolnosti in nasilja ter z njim povezanega pojmovanja narave in kulture ima svoje dobre in slabe plati. Obe je mogoče ponazoriti s primerom baronice Castelli-Glembay.«
»Krleža nam morda ne bo pomagal, da bi bolje razumeli ekonomijo in libidinalno ekonomijo, lahko pa nam pomaga, da svoje nerazumevanje ozavestimo.«
Špela Virant: Organske napake in finančne transakcije Glembajevih
»Krleževa drama ni mizogina drama: neizprosnosti znanja in dobička, pripisovani sipam, postavlja po robu nevrotizirano moškost, ki nima nobene možnosti, da se jima upre. Kakorkoli so jo že brali med vojnama in po drugi svetovni vojni, nemara šele danes dopušča, da jo beremo pravilno – kot grozo pred nenasitnim kapitalizmom in njegovim znanjem.«
Svetlana Slapšak: Jaguar in sipa: smrt modernizma v drami Miroslava Krleže
»Temeljni stavek ne zveni dobrohotno: 'Glembayevi ubijajo, Daniellijevi se ubijajo.' … «
Željka Matijašević: Katera je prava barva nečiste krvi: Gospoda Glembajevi
Premožni, uglajeni in celo dobrodelni so Glembayi v svojo podobi za javnost, za zidovi palače pa neprestano kipi tisto potlačeno v njih.«
Nina Šorak: Pasivnih ljudi svet ne potrebuje
»Gospoda Glembajevi so napisani v treh dejanjih. Ivica Buljan je na vajah hitro usmeril optiko branja, tako da je na grobo opredelil razliko med vsemi tremi dejanji. V prvem dejanju je v ospredju to, da vsak govori nekaj čisto drugega, kot misli. … V drugem dejanju so besede zlepljene z mislimi. … V tretjem dejanju pa so pred nami le še misli v podobah, ki iz iste so snovi kot sanje.«
Tjaša Črnigoj: Poskus situacijske anamneze po buljanovsko
Glembajevi su naš Hamlet
Tomislav Čadež, Jutarnji list
Redatelj Ivica Buljan pokazao kako se danas radi Krleža!
Bojana Radović, Večernji list
Gospoda Glembajevi: iz psihe v telo
Blaž Lukan, Delo
Gospoda Glembajevi
Damjana Kolar, Mladina
Ljubljanska Drama bo z igro Gospoda Glembajevi sklenila Gavellove večere
www.siol.net
Glembajevi na poletni večer, ko "imajo vsi svoje menstruacije in vročino najmanj 40
www.rtvslo.si