En španski komad

Francoska dramatičarka Yasmina Reza je postala že naša hišna avtorica, saj smo v preteklih letih uprizorili kar tri njene igre: "Art", Naključnega človeka in Tri verzije življenja. In vendar se nismo mogli upreti vabljivi skušnjavi, da bi uvrstili na repertoar njeno najnovejšo igro, ki je bila krstno uprizorjena v Parizu marca letos v režiji slavnega Luca Bondyja. Tudi to igro namreč krasijo vse odlike, ki jih poznamo že od prej, hkrati pa nas avtorica preseneča z novimi dramskimi prijemi, na prvi pogled bližjimi kakemu Pirandellu ali celo Beckettu kot pa bulvarskemu gledališču, kamor mnogi prištevajo Yasmino Reza. Španska igra uprizarja gledališče v gledališču... v gledališču. Spoznamo skupino igralcev, ki vadijo neko špansko igro ("en španski komad"), v tej igri nastopa igralka, ki vadi neko bolgarsko igro. Vendar ne gre le za duhovita poigravanja na temo gledališkega zakulisja, razmerij med vlogo in igralčevo privatnostjo in podobno. Meje med resničnostjo in gledališčem se vse bolj premikajo in zabrisujejo, oba svetova vse bolj prekrivata. To je po eni strani lahkotna, hitra, gibka in včasih celo preveč klepetava igra, vendar je tišina med oklepaji njenih besed še kako nabita z napetostjo sodobnega, ne vedno smiselnega življenja. Protagonisti Španske igre so igralci in njihove vloge. Spoznamo dve sestri pri štiridesetih, filmsko in gledališko igralko, moža ene od njiju, njuno mater, njenega ljubimca... Spoznamo tudi igralce privatno v duhovitih samospraševanjih o smislu njihovega poklica, a tudi zajedljivih opravljanjih. Svetovi realnosti in fikcije se ves čas podvajajo in prepletajo, na koncu že skoraj povsem premešajo, a vse to je zapisano v ostrem in do nikogar in ničesar prizanesljivem jeziku preizkušene mojstrice komedijske pisave. Dani so vsi pogoji za novo uspešnico Male drame!