Prva slovenska uprizoritev
Premiera:
04. junija 2005
Prevajalec Srečko Fišer
Režiser Diego de Brea
Dramaturginja Diana Koloini
Scenograf Diego de Brea
Kostumograf Alan Hranitelj
Avtor glasbe Aldo Kumar
Lektorica Tatjana Stanič
Asistentka režiserja Ajda Valcl
Nastopajo:
Janez Škof - Kralj Edvard Drugi
Marko Plantan k.g. - Princ Edvard, njagov sin, kasneje Kralj Edvard Tretji
Matija Rozman - Grof Kent, brat Kralja Edvarda Drugega
Saša Tabaković - Gaveston
Kristijan Muck - Canterburyjski Nadškof
Marko Okorn - Coventryski Škof
Bojan Emeršič - Winchesterski škof
Valter Dragan - Grof Warwick
Gregor Baković - Grof Lancaster
Vojko Zidar - Grof Leicester
Klemen Mauhler k.g. - Grof Arundel
Vojko Zidar - Thomas Gurney
Boris Mihalj - Mortimer mlajši
Aljaž Jovanović - Sir John Matrevis
Alojz Svete - Lightborn
Silva Čušin - Kraljica Izabela, žena Kralja Edvarda Drugega
Nina Valič/ Helena Peršuh k.g. - Nečakinja Kralja Edvarda Drugega, hči Vojvode Gloucestra
V elizabetinskem času je še veljalo, da je kralj zastopnik Boga na zemlji, njegovo telo sublimno, oblast pa nedeljiva od njegove besede; in bilo je nepredstavljivo, da bi kralj nehal biti kralj. A prav to se zgodi v Marlowovem Edvardu Drugem (1594): kralj abdicira. Za svet, v katerem se igra dogaja, je to srhljiv dogodek, katastrofa, ki se zgodi kot posledica najhujših političnih konfliktov in se lahko razplete samo v novo katastrofo. Tragedija.
Marlowov kralj Edvard ljubi Gavestona in to čustvo je tako silovito, da mu podredi sleherni politični račun in interes. Ne kraljica, osramočena zaradi moževega zavračanja, ne visoki in vplivni plemiči, ogorčeni, ker kralj protežira povzpetnika in "ničvredneža", ga ne morejo odvrniti od čezmernega izkazovanja naklonjenosti, ki ji je pripravljen podrediti vso državo. Splete se zarota. Po vojaških spopadih, intrigah in makiavelističnih spletkah, v katerih so zavezništva nestalna, prijateljstva in načela pa neštetokrat poteptana, se je kralj najprej prisiljen odpovedati Gavestonovi ljubezni in življenju, kmalu potem pa tudi kroni. Prizor Edvardove odpovedi kraljevskemu položaju in pa prizori trpljenja odstavljenega kralja, ki ga zaprejo v greznico in nečloveško mučijo vse do smrti, so središče te tragedije. Edvard Drugi je tragedija ekstremnih človeških položajev, ki protagoniste premetava od sublimnih višin absolutne oblasti do bede ničnosti, tragedija silovite in nemogoče (homo)erotične želje in strasti. Tragedija človeka, ki se ne podreja vladajočim družbenim in moralnim normam, ker je pač drugačen.
Christopher Marlowe (1564-1593) je sloviti "drugi" enega najbolj bleščečih obdobij svetovne dramatike: po mnenju mnogih najbolj talentiran elizabetinski pisec, ki mu je prezgodnja smrt onemogočila, da bi postal največji, Shakespearov predhodnik, tekmec in vzornik (po mnenju nekaterih, ki "prišleku" iz Stratforda oporekajo avtorstvo, celo pravi pisec njegovih del). Avtor Tamburlaina, Tragedije o doktorju Faustu, Malteškega Žida in Edvarda Drugega.
Predstava nima odmora