Duohtar pod mus

Po motivih Molièra

Burka s petjem in streljanjem

Režiser Vito Taufer
Avtor songov in glasbe Iztok Mlakar
Scenograf in kostumograf Damijan Cavazza
Oblikovalec luči Samo Oblokar

Igrajo
Iztok Mlakar (žlahtni komedijant festivala Dnevi komedije 2008), Urška Bradaškja, Gregor Zorc,
Boris Cavazza / Renato Jenček, Lara Komar / Ylenia Zobec, Teja Glažar in
Gorazd Žilavec
Instrumentalni tri
Anže Vrabec / David Trebižan, David Šuligoj in Roman Kobal

Žlahtna komedija po izboru občinstva na festivalu Dnevi komedije 2008 in nagrada občinstva za najboljšo predstvao 38. tedna slovenske drame Kranj 2008

Ali je Bog ustvaril žensko zato, da moški ne bi pozabil na ponižnost in pokoro, ali je moškemu v družbi steklenice prijetnejše kot v družbi žene, ali se zakonski prepir lahko konča z ženinim maščevanjem in ali za ljubezen obstaja zdravilo.

Duohtar pod mus je mala enciklopedija komedije.
Andraž Gombač, Primorske novice

Burka s petjem in streljanjem Duohtar pod mus! bo zagotovo tržna uspešnica.
Dramskemu prvencu priljubljenega igralca in kantavtorja Iztoka Mlakarja, ki v predstavi igra tudi nosilno vlogo dohtarja, se pozna, da ima avtor dolgoletne odrske izkušnje. Situacijska komedija, napisana z občutkom za učinkovito stopnjevanje dogajanja, črpa motive iz Molierovih enodejank (Zdravnik po sili, Ljubezen – zdravnik in Pepčkova ljubosumnost) in jih, tudi s severnoprimorskim narečjem, presadi v naš prostor in čas. Mediteranski šarm poantirajo Mlakarjevi songi, ki predstavljajo integralni del besedila in jih na odru v živo izvaja Instrumentalni trio Vrabec skupaj z igralci. Zbadljivke na rovaš alternativne medicine kot lažnega zdravilstva se veselo družijo s tradicionalnimi vzorci v patriarhalni družbi, ki so pripeti na reklo, da ima moški oblast, ženska pa možgane. V režiji Vita Tauferja so stereotipi opremljeni s seksizmom, ki spada zraven, na sledi komične funkcije pa so namerno prignani do skrajnega roba in čez.
Barbara Orel, Dnevnik

Odrski izid se uvršča v linijo Tauferjevih predstav, ki jim je poslanstvo smeh, bolj globokih spoznanj in metafizičnih problemov v njem ne gre iskati. Uprizoritvena optika je brechtovska: teater kot »nepotrebno« razvedrilo, ki zmaga v spopadu s poučevanjem, samoizpovedovanjem, vsiljevanjem moralnih in filozofskih sistemov ali recepti za družbeno reformo. Zaradi premaknjene optike razumevanja, ki se sklada s perceptivnim aparatom novodobnega občinstva, so akcenti v priredbi ponekod drugi, družbena struktura razodeta z burkaško neposrednimi prijemi, ki ne prisegajo na ponižna historična obujanja tradicije.
Primož Jesenko, Delo

Predstava traja uro in pol in nima odmora.