Rainer Werner Fassbinder

Ali: Strah ti pojé dušo

Emmi: Bogata bova, Ali. In potem si bova skupaj kupila košček neba.
Salem: Zakaj neba?

Naslov izvirnika:Angst essen Seele auf

Odrska priredba filma Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf)
Krstna uprizoritev

Režiser

Sebastijan Horvat

  • Prevajalka iz nemščine
    Urška Brodar
  • Prevajalec iz srbščine
    Jernej Potočan
  • Avtor priredbe in dramaturg
    Milan Marković Matthis
  • Scenograf
    Igor Vasiljev
  • Kostumografka
    Belinda Radulović
  • Skladatelj*
    Drago Ivanuša
  • Oblikovalec svetlobe**
    Aleksandar Čavlek
  • Lektor
    Arko
  • Asistent režiserja
    Mitja Lovše
  • Asistent dramaturga
    Jernej Potočan
  • Asistentka scenografa
    Maruša Mali
  • Asistentka kostumografke
    Bernarda Popelar Lesjak
  • Asistentka režiserja (študijsko)
    Maša Pelko

Igrajo

* Druga uporabljena glasba: Vico Torriani, Du schwarzer Zigeuner, The Love Unlimited Orchestra, Love's Theme, Peter Alexander, Komm und bau dir deinen Traum (Leute im Campingzelt), David Bowie, Heroes, Heintje, Klein sein, das ist schön, David Bowie, Wild Is the Wind; tonski vodja Srečko Bajda/Črt Trkman
** Lučni vodja Aleš Vrhovec/Matej Kolmanko

Nemčija, sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Štiridesetletni Maročan El Hedi Ben Salem M’Barek Mohammed Mustafa, ki ga – kot večino delavcev iz njegove države – kličejo Ali, je le eden od mnogih, ki so poskusili najti srečo v zlatih letih ekonomskih migracij. Emmi, šestdesetletna vdova, ki se preživlja kot čistilka. Med njo in Alijem v trenutku vznikne pristno čustvo topline in privlačnosti, vendar naleti njuna zveza na številne predsodke in nerazumevanje okolice: Emmine sosede, sodelavke, njeni odrasli otroci in celo prodajalec v lokalni špeceriji postanejo hladni in celo sovražni, Alijevo poreklo in njegov socialni status »gastarbajterja« izzivata njihovo ozko zamejeno pojmovanje človečnosti, prav tako pa jih vznemirja njegova zveza z dvajset let starejšo Emmi. Rainer Werner Fassbinder v znamenitem filmu Vsi drugi se imenujejo Ali (1974) razkriva večplastnost in pretresljivost ljubezenske zgodbe na družbenem robu in v svoji prepoznavni modernistični estetiki prepušča gledalca soočenju z družbenimi stereotipi, ki so še danes – zlasti ob novem valu migracij, ksenofobije in konservativizma – nevralgične točke družbe in posameznika.

Zunaj dežuje. V baru igra arabska glasba. Gostje so povečini emigranti. V bar vstopi starejša ženska in naroči kokakolo. Blond natakarica izzove mlajšega Arabca, naj povabi žensko plesat. Emi in Ali plešeta. Gostje v lokalu gledajo. Te poglede bomo skozi celotno zgodbo videli še večkrat.
Oni proti nam.
Zunanji begunec in notranja begunka plešeta.
Emi in Ali sta prešita s celo serijo razlik, od rasnih do starostnih, pa vendar ju druži in pripenja v nemogoč ljubezenski odnos nekaj bistvenejšega: oba sta osamljena. Emi sramežljivo pove, da je čistika, ki dela v dveh izmenah, in da ljudje gledajo nanjo zviška, Ali se izrazi bolj neposredno: »Zmeraj delati, zmeraj biti pijan. […] Nemci gospodarji, Arabci psi. Nemci niso dobri z Arabci.«
»Zakaj?«
»Ne vem. Nemci niso isti ljudje kot Arabci.«
Emi in Ali le s tem, da sta skupaj, žalita celotno okolico. Emmi in Ali sta srečna, ko sta sama, toda strupeni okolici ne moreta ubežati. Zgodba se poigrava z žanrom melodrame, toda tisto, kar jo preveva, je tihi obup. Sreča ni zmeraj zabavna.
»Zakaj jočeš?«
»Kar sem tako srečna in obenem tako polna strahu.«
»Ne se bat. Strah ni vredu. Strah ti poje dušo.«
»To zveni lepo. A to govorijo Arabci?«
»Ja, to govorijo vsi Arabci.«
Pri Fassbinderju smo navajeni brutalne seksualnosti, tukaj smo soočeni s presunljivo nežnostjo.
»Ko sva skupaj, morava bit prijazna drug do drugega.«
»Nočem drugih žensk. Jaz ljubim samo tebe.«
»Tudi jaz te ljubim.«

Sebastijan Horvat

Iz gledališkega lista

V vsakem ljubezenskem odnosu obstaja trenutek, ko čutimo, da v bistvu ne poznamo niti sebe niti človeka, ki se je nenadoma pojavil ob nas, skupaj s tem pa tudi ne realnosti, ki je to srečanje omogočila. To je na primer trenutek prvega srečanja. Ta novi odnos s tujcem ustvari razpoko v našem doživljanju realnosti, razpoko, ki bi jo radi čim prej zapolnili, da bi lahko to novoodkrito ljubezen vključili v svet, v katerem živimo, da jo kljub vsem oviram naredimo mogočo. V trenutku, ko nam to uspe, vsaka možna radikalnost tega odnosa izgine. Toda Fassbinder nam, s soočenjem prvega in zadnjega Emmijinega in Alijevega plesa, ponuja vpogled v to, da je ta razpoka potencialno vedno tukaj in da kljub vsemu obstaja upanje, da človek, ki ga ljubimo, tako kot svet, v katerem živimo, za vedno ostane tujec.
Milan Marković Matthis: Ljubiti tujca (odlomek)

Sponzor:

Uradni železniški prevoznik:


Na sporedu

  • feb
    20
    Veliki oder
    FASSBINDERPLAC (ŽELEZNIŠKI MUZEJ)
    Abonma SREDA (parter)
    ODPADE
  • feb
    20
    Veliki oder
    FASSBINDERPLAC (ŽELEZNIŠKI MUZEJ)
    Abonma SREDA (lože, cercle, balkon), IZVEN in KONTO
    ODPADE
  • feb
    22
    Veliki oder
    FASSBINDERPLAC (ŽELEZNIŠKI MUZEJ)
    Abonma PETEK NOVI (parter), IZVEN in KONTO
    ODPADE
  • feb
    22
    Veliki oder
    FASSBINDERPLAC (ŽELEZNIŠKI MUZEJ)
    Abonma PETEK NOVI (lože, cercle, balkon), IZVEN in KONTO
    ODPADE
  • feb
    27
    Veliki oder
    FASSBINDERPLAC (ŽELEZNIŠKI MUZEJ)
    Abonma ŠTUDENTSKI 2 (parter), IZVEN in KONTO
    ODPADE
  • feb
    27
    Veliki oder
    FASSBINDERPLAC (ŽELEZNIŠKI MUZEJ)
    Abonma ŠTUDENTSKI 2 (lože, cercle, balkon), IZVEN in KONTO
    ODPADE
  • feb
    28
    Veliki oder
    FASSBINDERPLAC (ŽELEZNIŠKI MUZEJ)
    Abonma ŠTUDENTSKI 1 (parter), IZVEN in KONTO
    ODPADE
  • feb
    28
    Veliki oder
    FASSBINDERPLAC (ŽELEZNIŠKI MUZEJ)
    Abonma ŠTUDENTSKI 1 (lože, cercle, balkon), IZVEN in KONTO
    ODPADE

Premieri

15. in 16. marca 2019 Fassbinderplac: Železniški muzej Slovenskih železnic, Parmova 35, Ljubljana Bežigrad, 46°03'45"N 14°30'04"E

2014 © Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Pravila in pogoji uporabe spletnega mesta   Politika varovanja osebnih podatkov