Ne pozabite na rože

Igra je čudovit poklic, je eno veliko razkošje
in ena velika muka.

Odrska izpoved Polone Vetrih
Krstna uprizoritev

Režiserka

Ivana Djilas

  • Dramaturginja in avtorica songov
    Ana Duša
  • Scenografinja
    Sara Slivnik
  • Kostumografinja
    Jelena Proković
  • Skladatelj
    Boštjan Gombač
  • Lektorica
    Tatjana Stanič

Igrata

Gledališki oder je poln rož. Na enem koncu je klavir, nekje zraven sedi čelistka. Oder je pripravljen, predstava se lahko začne. Igralko, ki vstopi, publika takoj prepozna – večino svoje kariere je igrala v prav tem gledališču. Zdaj je v pokoju in prišla je, da pove, kar se ji zdi, da je po vseh teh letih igranja vredno in treba povedati. Da se ozre nazaj in prešteje, kar je pustila za sabo: vloge, režiserje, odrske sopotnike, kostume, šopke rož, izposojene identitete, odre, na katerih je stala, pisma oboževalcev, pisma sovražnikov, uspehe in nikoli izpolnjena pričakovanja. Čas je, da sebi in drugim položi račune in se poslovi od stvari, ki so zanjo minile. Toda – ali so res? Saj ne moreš na ukaz nehati biti igralka, ko pa ti oder vendar pripada! V avtobiografski pripovedi govori Polona Vetrih, igralka, o svoji poklicni in življenjski poti, hkrati pa preizprašuje mehanizme, ki jim je podrejen gledališki svet, in vlogo posamičnega igralca znotraj tega kolesja, v katerem se ni vedno lahko znajti. Njena izpoved je neposredna, podana na način, ki briše meje med Polono igralko, ki v trenutku stika z odrom postane »nekdo drug«, in Polono upokojenko, ki brez rezerv in lažnih identitet razmišlja o svojih življenjskih odločitvah in poteh. Oder in življenje se zlijeta drug v drugega, upokojenka igra naprej.
So stvari, ki te izberejo, in tiste, ki jih izbereš. Kdo izbere koga v dvojcu oder – igralka? Kdo komu bolj pripada? Življenje velikih igralk je, vsaj od zunaj, čudovito: odrske luči, sprejemi, šampanjec; oboževalci, pisma občudovanja in rože, ki jih je včasih za celo cvetličarno. In potem jo lepega dne kje na stopnicah ali vratih garderobe ujame groza, ki se ji reče – upokojitev. Kar tako, nepričakovano; od kod, hudiča, se je vzela? Leta gor ali dol, mamljivi šepet odra ne potihne, igralka hoče še leteti, igra jo še vedno dviga v zrak, da ne čuti tal pod nogami. Ali mora res do smrti čakati, da bodo zanjo spet enkrat zadišale rože?

Ivana Djilas

Sponzor:

Na sporedu

  • dec
    15
    Mala drama
    IZVEN in KONTO
    Nakup vstopnic
  • dec
    16
    Gostovanje
    Podelitev Severjevih nagrad 2018, Škofja Loka
  • dec
    19
    Mala drama
    Zaključena za srednje šole
  • dec
    23
    Gostovanje
    Kulturni dom Krško
  • dec
    29
    Mala drama
    IZVEN in KONTO
    Nakup vstopnic

Iz medijev

Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi, 1. junij 2018, Tadeja Krečič
Ne pozabite na rože

Onaplus, 20. junij 2018, Teja Roglič
Ljudi, ki so mi škodovali, ni nikjer več

rtvslo.si, 18. oktober 2018, Ksenja Tratnik
Polona Vetrih: Resnično nimam česa obžalovati v življenju

rtvslo.si, 18. oktober 2018, Ksenja Tratnik
Polona Vetrih: Resnično nimam česa obžalovati v življenju

sta.si, 18. oktober 2018
V Mali Drami krstna uprizoritev odrske izpovedi Polone Vetrih Ne pozabite na rože

morel.si, 18. oktober 2018
Dve krstni uprizoritvi v ljubljanski Drami

sta.si, 19. oktober 2018
Polona Vetrih o svojem življenju v gledališču

david-magazine.com, 19. oktober 2018
LJUBLJANSKA DRAMA PREDSTAVLJA…

druzina.si, 9. december 2018
Gledališče je njeno življenje

Festivalska premiera

31. maj 2018 Mala drama

Premiera

19. oktober 2018 Mala drama

Trajanje:

80 minut, brez odmora

2014 © Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Pravila in pogoji uporabe spletnega mesta   Politika varovanja osebnih podatkov