Milan Jesih

Grenki sadeži pravice

Interpelacija v enem nonšalantnem zamahu

Režiser

Jan Krmelj

  • Avtorja priredbe
    Jan Krmelj, Katja Markič
  • Oblikovalec uprizoritve
    Jan Krmelj
  • Dramaturginja
    Katja Markič
  • Scenografinja
    Karin Rajh
  • Kostumografinja
    Špela Ema Veble
  • Avtorja glasbe
    Primož Hladnik, Boris Benko (Silence)
  • Koreograf
    Žigan Krajnčan
  • Oblikovalec rekvizitov
    Tomaž Zarifa
  • Oblikovalca svetlobe
    Vlado Glavan, Jan Krmelj
  • Lektor
    Arko

Besedilo s štirimi dramskimi osebami, ki v 58 prizorih odigrajo 140 vlog, so krstno uprizorili leta 1974 v Eksperimentalnem gledališču Glej ena igralka in trije igralci, pozneje na poklicnem odru samo še leta 2011 v SNG Nova Gorica dve igralki in dva igralca, v Drami ga bodo same igralke …

Svoboda je, če sploh kje, popolna le v jeziku.
In jezik je ljubezen.

Skozi jezik gradimo, transformiramo in rušimo resničnost.
Jezik je začetek.
Na začetku je bila beseda.
Na začetku je bila tišina.

In beseda je meso postala.

Danes meso postaja beseda: virtualnost resničnosti, njena nenehna posredovanost, zaradi katere se zdi, da je vse bolj oddaljena od izkušnje, vse bolj oddaljena od telesa – naših teles.

Ikonični ludizem, ki bi ga lahko hitro posplošili kot neobvezno igrivost, je zarezal v tkivo ikone avtorja, v tkivo ikone literature, poezije in gledališča kot nečesa rigidnega in v naprej predvidljivega. Zamajal je neko samoumevnost, a vse to skozi neskončno ljubezen do možnosti igre, ironije, humorja in bolečine – vsega, kar človeka ohranja živega. Pokazal je, da se s praznino, s praznino igre, ki hkrati ruši in vzpostavlja ritual, odpira neskončen potencial smisla, ki temelji prav na njegovi neulovljivosti. Ne kaže nam le fikcije same: skozi masko, ki si jo nadene, razgalja naravo resničnosti, ki zasije prav skozi to, da je ona sama, resničnost, grajena kot največja iluzija. Življenje je sen. Nič ni samoumevno, vse je nepopisano, a v tem se skriva svoboda.

Ni večjega absurdna kot realnost, ko jo ugledamo z distance. Črna luknja odrske odprtine je prav takšen pogled v človekova usta.

V teh paradoksih se giblje Jesihov tekst – ki pa je tekom desetletij od njegovega nastanka že sam postal neke vrste ikona. A ikona, ki obstaja zgolj tako, da se nenehno uničuje in se ne zadovolji z nobeno stalnostjo.

Ludizem je ikona, ki je hkrati svoj ikonoklazem.

Ludizem je tisti mehanizem, ki zaigra v vsakem našem dvomu, nesporazumu, ekstazi ali verjetju.
Ludizem zaigra, ko nas ni, ko mi izginemo. Ko izgubimo tla pod rokami.
Ko trdno verjamemo v nekaj, kar je za nas sveto,
pa v to zareže druga perspektiva.

Takrat se nekaj rodi.
Takrat je ljubezen do tega, da smo, da lahko govorimo, molčimo, blebetamo in jecljamo,
da lahko verjamemo in dvomimo, popolna. Takrat smo bitja paradoksa. Takrat je ljubezen popolna. In le takrat smo lahko svobodni.

Takrat se rodi umetnost spreminjanja –
in edino ta lahko odpre sedanjost naproti neki neulovljivi prihodnosti.

Mi smo jezik.


Jan Krmelj

Premiera

27. januar 2018 Mala drama

    2014 © Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Pravila in pogoji uporabe spletnega mesta   Piškotki